Matej 13
13
Jezus govori v prispodobah
1Tistega dne je Jezus šel ven iz hiše in sédel na obalo jezera. 2Kmalu se je okrog Njega zbrala velika množica ljudi. Zato je stopil v čoln in sedel, vsa množica pa je stala na obali.
O sejalcu in semenu
(Marko 4,1–9; Luka 8,4–8)
3Veliko jim je govoril v prispodobah. Povedal je: »Prisluhnite! Neki sejalec je šel sejat. 4Med sejanjem je nekaj semena padlo na poljsko pot. Priletele so ptice in ga pozobale. 5Nekaj ga je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko zemlje. Seme je hitro vzklilo, ker zemlja ni bila dovolj globoka. 6Ko pa je sonce pripekalo, so se mlade rastlinice posušile, ker niso imele korenin. 7Nekaj semena je padlo med trnje. Trnje se je razraslo in mlade rastline zadušilo. 8Spet drugo seme pa je padlo na dobro#13,8 dobro; ali: plodno. zemljo. Ko je obrodilo sad, ga je bilo stokrat, šestdesetkrat in tridesetkrat toliko, kot je bilo posejanega. 9Kdor ima ušesa, naj pozorno posluša!«#13,9 pozorno posluša; ali: razume; ali: upošteva. Enako v 43. vrstici.
Namen prispodob
(Marko 4,10–12; Luka 8,9–10)
10Pozneje so prišli učenci in Ga vprašali: »Zakaj ljudem govoriš v prispodobah?«
11 Jezus je odgovoril: »Vam je bilo dano, da razumete skrivnosti nebeškega kraljestva, drugim pa ne. 12Kajti vsakemu, ki modro uporablja tisto, kar mu je dano, bo dano še več. Kdor pa s tistim, kar mu je dano, ne stori ničesar, mu bo odvzeto še tisto malo, kar ima. 13Zato jim govorim v prispodobah, kajti čeprav gledajo, ničesar ne vidijo, in čeprav poslušajo, ne slišijo in ne razumejo. 14S tem se je uresničila prerokba Izaija, ki pravi:
Poslušali boste, pa nikakor ne boste razumeli;
gledali boste, pa nikakor ne boste videli.
15 Ti ljudje imajo namreč otopelo srce.
Mašijo si ušesa in zatiskajo si oči,
da ne bi videli s svojimi očmi,
da ne bi slišali s svojimi ušesi,
da ne bi doumeli s svojim srcem
in se ne bi obrnili k Meni,
da bi jih Jaz ozdravil. # 13,14–15
Izaija 6,9–10
.
16 Blagoslovljene so vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo. 17Pozorno poslušajte: Mnogi preroki in pravični ljudje so želeli videti, kar vi gledate, pa tega niso videli; in hoteli so slišati, kar vi slišite, pa tega niso slišali.«
Pomen prispodobe o sejalcu in semenu
(Marko 4,13–20; Luka 8,11–15)
18 »Poslušajte razlago prispodobe o sejalcu. 19Seme, ki je padlo na pot, je kot človek, ki posluša sporočilo o kraljestvu, vendar ga ne razume. K njemu pride hudič in ugrabi seme, ki je bilo posejano v njegovo srce. 20Seme, ki je posejano na kamnita tla, je kot človek, ki sliši Božjo Besedo in jo takoj z veseljem sprejme. 21Ker pa nima korenin, njegovo navdušenje ne traja dolgo.#13,21 njegovo navdušenje ne traja dolgo; ali: je nestanoviten; ali: je začasen. Ko zaradi Božje Besede pridejo stiske ali preganjanje, takoj odpade. 22Seme, ki je vsejano med trnje, je človek, ki Božjo Besedo sliši, vendar jo življenjske#13,22 življenjske; ali: posvetne. skrbi in zapeljivost bogastva zadušijo. Zaradi tega ne obrodi sadov. 23Seme, ki je posejano v dobro zemljo, pa je človek, ki sliši Božjo Besedo, jo razume in potem obrodi sad, stokrat, šestdesetkrat in tridesetkrat toliko semen, kot je bilo posejanih.«
Plevel med pšenico: Bog bo na koncu ločil eno od drugega
24 Jezus je povedal še drugo prispodobo: »Nebeško kraljestvo lahko primerjamo s kmetom,#13,24 kmetom; grško: človekom. ki je na svoji njivi posejal dobro seme. 25Neke noči, ko so vsi spali, je prišel njegov sovražnik, posejal plevel#13,25 plevel; grško: ljuljka: pšenici podobna vrsta trave, ki kot plevel raste med žitom, vendar ne tvori zrnja. Enako v 26., 27., 29., 30., 36., 38. in 40. vrstici. med pšenico in odšel. 26Ko je posevek vzklil in začel delati klasje, se je pojavil tudi plevel.
27 H gospodarju so prišli njegovi služabniki in ga vprašali: ›Gospodar, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod je torej toliko plevela?‹
28 ›To je naredil sovražnik,‹ je odgovoril kmet.
›Ali naj torej populimo plevel?‹ so vprašali delavci.
29 ›Ne, kajti s plevelom lahko izpulite tudi pšenico. 30Pustite, naj vse raste do žetve. Tedaj bom zapovedal žanjcem: Najprej zberite plevel v snope, da se sežge. Pšenico pa odnesite v mojo žitnico.‹«
Gorčično seme in kvas
(Marko 4,30–32; Luka 13,18–21)
31 Jezus jim je povedal še drugo prispodobo: »Nebeško kraljestvo je kot gorčično seme, ki ga je človek posejal na polju. 32To je najmanjše med vsemi semeni, toda ko vzklije, zraste večje od vseh rastlin na vrtu. Postane pravo drevo in celo ptice neba lahko gnezdijo na njegovih vejah.
33 Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga ženska vzame in zamesi v tri mere moke, # 13,33 tri mere moke : približno 27 kilogramov moke. dokler ni vse testo prekvašeno,« jim je povedal v še eni prispodobi.
34Vse to je Jezus govoril množicam v prispodobah; brez prispodob jim ni govoril ničesar. 35Tako se je uresničilo, kar je rekel prerok:
Govoril bom v prispodobah.
Razodel bom skrivnosti,
ki so bile skrite od začetka sveta. # 13,35
Psalm 78,2
.
Jezus razlaga prispodobo o plevelu in pšenici
36Potem je Jezus razpustil množico in odšel v hišo. Učenci so prišli k Njemu in Ga prosili: »Razloži nam prispodobo o plevelu na njivi.«
37 Jezus jim je odgovoril: »Sin človekov je Tisti, ki seje dobro seme. 38Njiva je svet in dobro seme so ljudje Božjega kraljestva, plevel pa so ljudje hudiča. 39Sovražnik, ki poseje plevel, je hudič. Žetev je konec časa#13,39 konec časa; ali: konec sveta. Enako v 40. in 49. vrstici. in žanjci so angeli.
40 Tako kot zberejo plevel, da ga ločijo od pšenice in sežgejo v ognju, bo tudi ob koncu časa: 41Sin človekov bo poslal Svoje angele in oni bodo iz Njegovega kraljestva odstranili vse, kar zapeljuje v greh, in vsakogar, ki ravna krivično. 42Vrgli jih bodo v ognjeno peč in tam bodo jokali in škrtali z zobmi. 43Vsi pravični ljudje pa bodo žareli kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj pozorno posluša!«
Zaklad in dragocen biser: vredno je dati vse
44 »Nebeško kraljestvo je kot skrit zaklad, ki ga je človek našel na njivi, potem pa ga znova zakopal. Ves vesel je odšel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo.
45 Nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki išče najlepše bisere. 46Ko najde biser neprecenljive vrednosti, proda vse, kar ima, in ga kupi.«
Prispodoba o mreži
47 »Nebeško kraljestvo je podobno tudi ribiški mreži, ki jo vržejo v jezero in zajame vse vrste rib. 48Ko je mreža polna, jo ribiči potegnejo na obalo. Nato sedejo in dobre ribe zberejo v košaro, slabe pa zmečejo proč. 49Tako bo tudi ob koncu časa. Prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. 50Hudobne bodo vrgli v ognjeno peč in tam bodo jokali in škrtali z zobmi.«
51 »Ali razumete vse to?«
»Da,« so odgovorili, »razumemo.«
52 Jezus pa je dodal: »Zato je vsak verski učitelj, ki je postal učenec v nebeškem kraljestvu, kot gospodar hiše, ki iz svoje zakladnice znanja potegne tako nove kot stare dragocenosti.«
Jezus v svojem rodnem Nazaretu
(Marko 6,1–6; Luka 4,16–30)
53Ko je Jezus povedal te prispodobe, je odšel od tam. 54Napotil se je v Svoj domači kraj Nazaret. Ko je učil v tamkajšnji sinagogi, so se vsi čudili in spraševali: »Od kod Mu ta modrost in moč, da dela čudeže? 55Ali ni to tesarjev sin? Ali ni Njegova mati Marija, Njegovi bratje pa Jakob, Jožef, Simon in Juda? 56Ali ne živijo Njegove sestre tukaj pri nas? Le od kod Mu vse to?« 57Zato so bili močno užaljeni#13,57 so bili močno užaljeni; ali: so se spotikali nad Njim. in so Ga zavrnili.
Tedaj pa je Jezus dejal: »Preroku izkažejo čast povsod, razen v domačem kraju in v njegovi družini.«
58Ker niso verjeli, tam ni storil veliko čudežev.
Currently Selected:
Matej 13: SPSJ
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
Sveto pismo v sodobnem jeziku™ | Slovenian Contemporary Bible™ | © 2026 Biblica, Inc. | All rights reserved worldwide.
