1 Makabi 11
11
Poto me Ajakanut ka Alekesanda Epipane
1Abaka Potolemi me Kanyape me Misiri oko coko isirikalen di tot bala asinge me dog nam, di eko da coko ekodet me imerin. En eko ngolo rieko me mito gamo ajakanut ka Alekesanda di eko medo i kom mere. 2En eyai di eko ot Siria kede kope me mulem, di jo me bomban oko yabo ne irutei me bomban di kiko game, pien Abaka Alekesanda oudo ociko gi be kipoore game, piento en oudo ebedo papa me dako ka Alekesanda. 3Do kakame Potolemi odonyo kede i bomban, en eko cibo isirikalen i buli bomba acelacel. 4Kakame enoko kede Asotu, jo oko nyuto ne tempulo ka rubanga Dagon kame oudo kowango, kede epone kame kodudubo kede bomba lung kede kabedere ace me ngete. Gin kinyuto ne da atukito me kom jo oto kotieko amakakin kame gin oudo kicoko i nget gudo, jo kame Jonasan oudo owango i kare me yi. 5Gin kiko waco ne da gikame Jonasan otimo, di kigeno be Potolemi bino maro raco nono i wi Jonasan, do en eko ling alinga. 6Jonasan oko ot riamo kede Abaka Potolemi i Jopa kede tim me angosibib, di gin kiko motere di kiko buto kanono cenge nono. 7Jonasan oko upere ot kede abaka paka tuno i ecilet me Eleuterus, di en eko dwogo Yerusalem.
8Iepone noni Abaka Potolemi i iik mere oko bedo kede loc i bomban dedede kame tie i dog nam ape ape paka tuno Seleukia, di eko meede kede bedo kede iik areco i kom Alekesanda. 9En eko cwano jo but Abaka Demeterio kede kop kame waco kaman: “Wek otim isikan, ango abino mini inyomo nyara koudo obedo dako ka Alekesanda, di in iko bino pugo ajakanut ka papa ni. 10Ango nan ayei be oudo abedo kede kwic pi mino Alekesanda nyara, pien etieko tamo neka.” 11Potolemi oudo tie waco ne Alekesanda raco piento en oudo etie ngobelo ajakanut ka Alekesanda. 12Aso en eko kwanyo nyare kibut Alekesanda di eko mine but Demeterio. Gin kiko pokere kede Alekesanda di kiko doko jokwor. 13Potolemi oko donyo Antiokia di eko cibere bedo ngapug me Siria; aso en eko donyo ngapo icoron are me pug, me Misiri kede me Siria.
14I kare nono Abaka Alekesanda oudo tie Kilikia pien jo me adul nono oudo tie kede tim me jemo. 15Kakame Alekesanda oko winyo kede kop nono, en eko bino pi yi kede en. Potolemi oko bino kede twon ekodet me isirikalen di eko mino jo ka Alekesanda oringo. 16Ingei Potolemi bwono yi odocon, Alekesanda oko ringo Arabia pi gwokere kuno. 17Do muarabu moro anyinge Sabadiel oko ngolo ngut Alekesanda di eko cwano ne Potolemi wie. 18Do Potolemi oko to ingei ceng adek, di jo me ngete ngete kagonogo oko neneko isirikalen kame oudo eweko i kabedere atek. 19Aso i mwaka me tol acel kede ot kanyape kiwie kanyaare (167)#11.19 manono en mwaka me tol acel kede ot ongwon kiwie kany (145) di pwodi likame konywalo Kirisito. Demeterio me Are oko doko abaka.
Abaka Demeterio me Are Omaro Jonasan
20I kare nono Jonasan oko coko jo me Yudea pi suro kabedo atek i Yerusalem. Gin kiko gero jamini atot me tuturo apama. 21Do Iyudayan mogo kalikame genere, kame cuny gi oudo dagi ateker gi, oko ot but Abaka Demeterio me Are di kiko waco ne be Jonasan oudo oluko kabedo atek me Yerusalem emito turo. 22Kakame Demeterio owinyo kede kop nono en eko doko ger, di eko kobo eoto bedo Potolemai. En eko wandiko ne Jonasan baluwa pi jiko luko kabedo atek me Yerusalem nono, kede pi ot bute awakawaka pi riamo kede en.
23Kakame Jonasan oudo kede baluwa nono, en eko mino cik be tim me luko kabedo atek nono poore meede anyim; en eko yero jotel mogo me Iyudayan kede josaseredoti pi upere kede en. En eko yei cato kuo mere 24di eko ot but abaka i Potolemai, di etero ne siliba, saabu, igoen, kede giamia ace atot apat. En eko yomo cuny abaka. 25Bed bala jo mogo kalikame genere me ateker ka Jonasan oudo obedo kede pido atot i kome, 26do abaka oko tere bala kame abakai kame en elunyo kawang gi oudo otere kede; en emie wor i nyim jowote dedede amie tam. 27En eko moke pi bedo Ngatel me Josaseredoti, di oko dwoko ne wor dedede kame oudo ebedo tie kede, doko eko yero Jonasan pi bedo dano acel kikom jowote kame en egeno twatwal.
28Jonasan oko kwano abaka pi gengo kop me culo esolo i Yudea kede i adulion adek me Samaria, di ecikere be ka Demeterio oyei timo kamanono en ebino mine kilo tutumia tomon (10,000) me siliba.
29Demeterio oko yei di eko wandiko baluwa kame waco be:
30“Baluwa kowok kibuta Demeterio, but omina Jonasan kede ateker me Iyudayan; amoto wu.
31“Ango atie cwano ni epone me baluwa kame ango oudo acwao but adwong Lasatenes i kom kop amaki. En etie kaman:
32“ ‘Baluwa koyai kibuta Demeterio but adwong Lasatenes, amoti. 33Wan otieko moko pi timo bero ne ateker me Iyudayan; gin kibedo jowot wa, doko da kicobo cikere gi but wa, pien kitie kede cuny aber i kom wa. 34#1 Makabi 10.30Adulion adek me Apairema, Luda, kede Ratamin, gin dedede karacel kiton lobere koluko gi oudo kopugo Samaria, do oko ribo gi i kom Yudea. Wan otieko moko be Yudea dedede ribo kiton adulion nogi nan do tie i cing Iyudayan. Jo aoto Yerusalem mino giayala likame bobo bino donyo culo esolo but abaka bala kame oudo kibedo timo buli mwaka, esolo amako cam kame kopuro kede anyakini kame kongwedo. 35Wan otieko gengo gi da culo esolo kobedo acel me tomon me giapura gi, esolo kame kokwanyo pi udo twero me gimoro, esolo amako munyo, kede esolo me abaka. 36Likame tie kop moro kame kowandiko i baluwa noni kame kobino rino tenge cako nan ot anyim.
37“ ‘In miero inen be iwandiko epone baluwa noni di iko cwano ne Jonasan pi cibe kabedo kidelelei i wi moru kacil.’ ”
Jonasan Okonyo Demeterio me Are
38Kakame bin Abaka Demeterio oneno kede be lobo oudo okwei i kare me apugan mere, doko likame oudo tie alola moro bute, en eko dwoko isirikalen dedede i miere gi, kwanyo kenekene isirikalen me kumbor kame en oudo epango ki culere me jo Gurik. Manoni oko mino isirikalen odage, isirikalen koudo obedo tic cako i kare me jopug kame en elunyo wang gi. 39Ngat acel kikom jo kame oudo bin gango Alekesanda kame nyinge Turaipo oko neno be isirikalen oudo tie kede ingungur i kom Demeterio. En eko ot but Imalukue, en muarabu koudo tie pito wot ka Alekesanda atidi kame nyinge Antiokus. 40Turaipo oko bedo kunono di eko donyo cobuno Imalukue pi mino Antiokus i cinge, tetekeny en emie edok abaka kawang papa mere. En eko da waco ne Imalukue gikame Demeterio otimo kede epone kame isirikalen mege oko dage kede.
41Jonasan oko cwano kwac but Abaka Demeterio pi kwanyo isirikalen ki kabedo atek me Yerusalem, kede ki bomban kame koluko kede apamai atek atie Yudea, pien gin oudo kidonyo suro Iyudayan. 42Demeterio oko dwoko ne Jonasan be, “Ango abino timo gikame ikwao, doko abino mino wor adwong buti kede but ateker ni kame audo kare kopoore. 43Aso nan tim ber icwai na jo kame bino konya, pien isirikalen nango dedede otieko jemo na.”
44Aso Jonasan oko cwano cuo atek tutumia adek (3,000) bute Antiokia. Kakame kituno kede bute, abaka oko lelo, 45pien jo aromo tutumia tol acel kede ot are (120,000) oudo ocokere i bomba kimito neke. 46Do en eko ringo i paco mere me abaka, di do jo oko mamako gudi me bomba di kiko cako celakino atatai. 47Abaka oko lwongo isirikalen me Iyudayan pi konye. Gin kiko bino luke pi konye di kiko sarakin i bomba lung. Cenge nono gin kiko neko jo tutumia tol acel (100,000). 48Gin kiko lako kuo ka abaka di kiko yako jamini atot, kiko wango bomba. 49Kakame jo me bomba oneno kede be Iyudayan oudo otieko mako bomba atwal atwala, teko oko tiek i kom gi, di kiko kok but abaka be, 50“Mi mulem bed tie ne wa, mi Iyudayan jik yi kede wa kede bomba wa.” 51Gin kiko uco jamini gi me yi di kiko rieno cing gi. Abaka kede jo dedede me ajakanut mere oko bedo kede wor but Iyudayan. Iyudayan nogo oko dok Yerusalem kede twon jamini kame kiyako. 52Demeterio oko meede bedo i kom mere me ajakanut, di lobo mere oko kwei. 53Do en eko turo cikere mege kame oudo etimo but Jonasan. En likame eko cule pi bero kame etimo ne, do en eko donyo tere kirac.
Jonasan Okonyo Antiokus me Kanyape
54Ingei manoni Turipo oko dwogo kede awobi atidi anyinge Antiokus, di awobi nono oko cako pug bala abaka. 55Isirikalen lung kame Demeterio oudo odwoko i miere gi oko cokere konyo awobi nono; gin kiko yi kede Demeterio di kiko bwone di eko ringo. 56Turipo oko mano liecin di eko mako bomba me Antiokia. 57Abaka Antiokus koudo titidi nono oko wandiko ne Jonasan baluwa be, “Ango amoki pi bedo Ngatel me Josaseredoti, kede ngapug me adulion ongwon, doko da ibino bedo ngat acel kikom jowota kame ageno.” 58En eko da cwano ne jamini me cam kame kotimo kede saabu, di eko mine akarunikin me mat kede ikopon kame kotimo kede saabu, kede da ngapo egoe akwakwar me angosibib, di erwao i epepet mere eriko me saabu. 59En eko yero Simoni omin me Jonasan pi bedo ngapug me adul kame cakere ki Lader atie Taya paka tuno i ikor me Misiri.
60Jonasan oko yai kede isirikalen mege di kiko ot kalamo ecilet me Yorodan, di oudo kibebeo i bomban. Isirikalen dedede me Siria oko cokere bute pi kodere kede en. Kakame etuno kede Asikelon, jo me bomba nono oko game kede wor. 61En eko yai ki kuno di eko ot Gasa, do jo me bomba me Gasa oko cege ooko. Aso en eko luko bomba nono di eko yako kede wango kabedere koluke. 62Di jo me Gasa oko bako ne Jonasan dog gi, di en eko poro kede gi kop me mulem. En eko mamako awobe me jotel gi di eko tero gi Yerusalem bala jo kame kopoore lako alaka. Ingei manono en eko ot paka tuno Damasiko.
63Di Jonasan oko winyo be jodongo me isirikalen ka Demeterio oudo obino Kades, i adul me Galilaya kede twon ekodet me isirikalen, di kitie kede tam me mito kwanye ki tic mere. 64En eko ot pi riamo kede gi i yi, do eko weko omin mere Simoni odong Yudea. 65Simoni oko luko bomba me Betesur di eko yi kede gi pi kare alac. 66Di do jo me bomba nono oko kwane pi poro kop amako mulem, di Simoni oko yei. En eko gamo bomba nono, eko riamo jo tenge, di eko cibo iye isirikalen.
67Jonasan kede isirikalen mege oko gero kimere gi i dog nam me Galilaya. Odiko acel en eko telo gi ot Kasor, 68i ebar kakame isirikalen me kumbor oriamo kede en iye. Isirikalen nogo oudo mogo opokere di kiko pwono kine i bad mori, do ace oko ot riamo kede en wang i wang. 69Di isirikalen koudo opwono oko wokun ki kapwono gi di kiko donyo i yi. 70Jo dedede koudo tie kede Jonasan oko ringo, kwanyo kenekene Matatia wot ka Abisalom kede Yuda wot ka Kalapi. 71Pi cwercuny Jonasan oko nyinyilo egoe mere, eko juko wie kede apua, di eko donyo ilega. 72En eko dok i yi kede jokwor eko bwono gi di eko riamo gi. 73Kakame jo mege koudo tie ringo oneno kede kamanono, gin kiko dwogo bute di kiko donyo wapo jokwor paka tuno Kades, kakame jokwor nogo oudo ogero iye kimere gi. 74I ceng nono gin kiko bin neko isirikalen jokwor aromo tutumia adek (3,000). Jonasan oko dok Yerusalem.
Currently Selected:
1 Makabi 11: BILKDC13
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
Baibuli I Leb Kumam © Bible Society of Uganda, 2013.