ខគម្ពីរពេញនិយមពី Rimljanom 8

ចែក​រំលែក

Dobro pa vemo to, da je vse, kar se dogaja z nami, koristno za nas, če ljubimo Boga in smo se vključili v njegov načrt; v ta namen nas je Bog tudi izbral in poklical.

Prepričan sem, da nas ne morejo niti smrt, niti življenje, niti angeli, niti demoni, niti skrbi za sedanjost, niti za prihodnost, niti sile nad oblaki, niti tiste v globinah, ničesar nas ne more ločiti od Božje ljubezni, ki nam jo je Bog dokazal v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.

Pri tem nam pomaga Sveti Duh v vseh naših slabostih in stiskah. Saj večkrat ne vemo, kako naj bi sploh molili, da bi nas Bog uslišal. Zato nam Sveti Duh pomaga in moli za nas na tak način, kot mi z našimi besedami nikoli ne bi mogli.

Ali res lahko pričakujemo še kaj več? Če je Bog z nami – ali je tedaj sploh pomembno, kdo je proti nam?

Kdor torej pripada Jezusu Kristusu, ga ne čaka več nobena obsodba.

Misli stare, grešne narave nam prinašajo samo smrt. Misli, ki so pod kontrolo Božjega Duha, pa nam dajejo mir in življenje.

Toda vse to bomo premagali, ker nas je Kristus tako ljubil.

Prepričan sem, da to, kar zdaj trpimo, ni nič v primerjavi s slavo, ki nam jo bo dal pozneje.

Kaj nas zdaj more ločiti od Kristusa in njegove ljubezni? Morda trpljenje in strah? Preganjanje? Lakota? Siromaštvo? Nevarnost ali nasilna smrt?

Saj Bog, ki nas dobro pozna, tudi ve, kaj Sveti Duh moli za nas; on nas namreč zastopa v molitvi v skladu z Božjo voljo.

Vsi, ki dovolijo Svetemu Duhu, da vlada v njihovih življenjih, so Božji otroci.

Komur gospodujejo lastne želje in nagoni, misli samo na to, kar želi njegovo telo. Če pa v nas prebiva Božji Duh, se naše misli vrtijo okrog tega, kar želi Duh.

Ali bi nam mogel Bog, ki je za nas žrtvoval svojega Sina, karkoli odreči?

Sveti Duh sam nam v naši notranjosti potrjuje, da smo Božji otroci. Kot njegovi otroci pa bomo s Kristusom delili tudi vse njegovo bogastvo – kajti vse to, kar Bog daje svojemu Sinu Jezusu, je zdaj tudi naše. Če bomo torej z njim delili njegovo slavo, moramo deliti tudi njegovo trpljenje.

Misli naše stare narave so vedno v nesoglasju z Bogom. Nočejo se podrediti Božjemu zakonu, sicer pa se tudi ne morejo.

Zato vse, kar je ustvarjeno, željno in polno upanja pričakuje dan, ko bo Bog sprejel svoje otroke v to slavo.

Saj vidimo, kako vse stvarstvo trpi in čaka v bolečinah, da bi se znova rodilo.