ខគម្ពីរពេញនិយមពី Razodetje 6

ចែក​រំលែក

Videl sem bledega konja, njegovemu jezdecu pa je bilo ime Smrt. Spremljalo ga je Podzemlje. Imeli so moč nad četrtino zemlje, kjer naj bi morili ljudi z vojnami, lakoto, boleznimi in divjimi zvermi.

Ko sem se ozrl okrog sebe, sem videl belega konja. Jezdec je imel lok, na glavi pa je imel venec zmagovalca. Prišel je kot zmagovalec, da zmaga.

Zdaj je Jagnje prelomilo peti pečat. Videl sem oltar in pod njim ljudi, ki so jih pomorili, ker so se zvesto držali Božje besede in so ostali vdane priče.

Glasno so klicali: “Sveti in resnični Bog! Kdaj boš končno izrekel sodbo nad ljudmi na zemlji, ki so nas preganjali in morili?” Vsak izmed njih je dobil belo oblačilo in bilo jim je rečeno, naj potrpijo samo še toliko časa, da se jim pridružijo njihovi bratje, soslužabniki na zemlji, ki tudi morajo umreti kot mučeniki.

Tokrat je prišel jezdec na ognjenordečem konju. Dobil je velik meč. Z njim naj bi z zemlje vzel mir ter jo preplavil z vojnami in umori. Neusmiljeno naj bi se ljudje morili med seboj.

Prišel je dan njegove sodbe! Le kdo more obstati pred njim?”

Gledal sem, ko je Jagnje prelomilo šesti pečat. Na zemlji je nastal velik potres in sonce je postalo črno kot vreča iz kozje dlake, mesec pa rdeč kot kri. Kakor odpadajo zrele smokve z drevesa, ko ga zatrese vihar, tako so padale zvezde z neba na zemljo.

Potem je Jagnje prelomilo tretji pečat in tretje bitje je dejalo: “Pridi!” Zdaj sem videl črnega konja. Njegov jezdec je v roki držal tehtnico. Tedaj se je slišal glas pred četverimi bitji: “Za celodnevno plačo lahko dobite kilogram pšenice ali tri kilograme ječmena, z oljem in vinom pa nikar ne šušmarite!”

Nebo je izginilo izpred mojih oči kot zvitek, ki ga zvijemo. Gore so se zamajale in pogreznile in otoki so potonili. Tedaj so mogočniki in vladarji na zemlji, vojskovodje, bogataši in velikaši kakor tudi njihovi služabniki iskali zavetja v gorskih votlinah in prepadih.