Matiu 12

12
Toko Pomnga i mukal nge nang rialonga.
(Mak 2:23-28; Luk 6:1-5)
1Lama nge nang rialonga e Jisas tomo e ile wainlangaere o eso a wit a ometa lemi. Na ile wainlangaere kene mesipun or, mako o kulpot wit monngare ma o an ir. 2Ma Parisire pelie o thepol or ma o ria a Jisas ve, “It Judare ler patorong i ri ve, aro te oma ur aken avele e nang rialonga, ave thepol lom wainlangaere o oma ur aken.”
3Ma Jisas i olal werer ole riong ve, “Ava thomu o tital a God ile erere lale ako nge a Devit ome ile tokokoere ole omaing ako mesipun or. 4Ma i eso a God ile vel lemi, ma ome ile tokokoere o an bret ako ini sungong a God nge, na bret aken kene Moses ile patorong i ri ve, ini inga prisre oenga inga aro o an bret aken. 5Na ava thomu o tital mun a Moses ile patorong lale ve, ako e nang rialonga elonga prisre ako o voth a Lotu Tepun a Vel o avsa patorong nge nang rialonga, ave ole vothung kerenga avele. 6Na tho ria thomu, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge Lotu Tepun a Vel i ake ru i voth. 7Na God ile erere i ri vene:
‘Nik plong nge lomu sungong,
aveto tho sis inga ako ve,
lemi moring aro i voth a thomu nge.’ Hosea 6:6
Na aro ve lomumu mire senu nge a God ile riong ake, aro thomu o ri kerenga avele nge tokokoe areko ole vothung kerenga avele. 8Ma Toko Pomnga Itun i theal mun nang rialonga aken.”
Nge nang rialonga Jisas i pasivenga toko ako imeni kerenga.
(Mak 3:1-6; Luk 6:6-11)
9Lama Jisas i plosa nge rem aken, ma i eso a Judare ole lotuonga a vel omole. 10Ma toko e ako imeni omkolo i voth. Na toko pelie ako o voth mun kene olemi ve aro o pamit a Jisas e riong, mako o nina i ve, “Aro i sivenga tova te pasivenga toko ako e nang rialonga? Moses ile patorong i ri vava?”
11Ma Jisas i olal ole riong ve, “Aro i vava tova ve omu e ile sipsip omole i matu a vol lemi nge nang rialonga, e? Aro toko aken aro i krima i mo i monteta i me avele? Avele aro i monteta i. 12Na toko aken kene isivenga rintet nge sipsip, maken patorong i ri kerenga e it avele tova te opoesal toko nge nang rialonga.”
13Mako Jisas i ria toko meni omkolonga ve, “Ong pavengvengpot menum.” Mako i pavengvengpot i, na a ur e avele, nako imeni i senu werer, ma i ranga ve ini imeni epee anga. 14Lama Parisire o plosa ma o rirum nge a Jisas ipunrinnga.
God ile umonga ako i ateal i.
15Jisas ilemi mire nge Parisire olemi ako nge ipunrinnga, mako i plos lelpot nge pen aken, ave pulua pomnga ako o panes i. Ma i pasivenga ni multhanginga alavusnga ako o voth tomo e or, 16na i ri engeng tokokoere ve o mothong tova o ria othangangaere nge ile omaing. 17Na i oma venen aken ma i pavelpol nunganga riong ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge. Na ile riong vene:
18“Ake ini lek umonga ako tho ateal i.
Ok sagu rintet i na lemik sivenga rintet nge i.
Aro tho paeso Onik Riringa a i nge,
mo aro i panongpol nge vothung vengvenga
a toko alavusnga areko okei rel rel.
19Aro i vol na i presa pres avele,
naro tokokoere o nongpol ile lenga lenging avele a sovengalo.
20Aro ile vothung kerenga e avele e tokokoe areko ole engenging i pospos,
ranga ve ini lele ako i vulkor,
aro i pavulkor altetpot i avele,
na ranga ve mun ako the lalainga ako i to senu avele,
aro i parinrin i avele.
Naro ile vothung aro i venen aken
i pavurvur ako aro vothung vengvenga
aro ile mong ur alavusnga.
21Naro tokokoe areko or ini Judare avele,
aro olemio nge i,
naro o men tetal ile opoesaling e or.” Aisaia 42:1-4
Jisas na Belsebul.
(Mak 3:23-27; Luk 11:17-22)
22Lama toko pelie ako o paes toko e ako a Jisas nge la ako itheki pros na i palav avele, eneke tamata kerenga i voth a i nge. Jisas i pasivenga toko aken, mako toko aken i palav ol na i the werer. 23Na tokokoere o kukuk nge ur ake Jisas i oma i, ma o ri ve, “Ava ini a Devit Itevinga, e?”
24Lama Parisire o nongpol ole riong ma o ri ve, “I wistetpot tamata kerengare, eneke oa pomnga a Belsebul i sungu engenging a i nge ma i wistetpot or.”
25Jisas ilemi mire nge olemi ma i ria or ve, “Aro ve rem omole o omreu pel mo o pun pel, aro rem aken aro i vus. Na aro ve rem lemiare eve vel lemiare osivenga o pun pel, aro o voth lollo mun avele. 26Thomu o ri ve tho wistetpot a Satan ilengare nge a Satan ile engenging. Aro ve lomu riong aken i nunganga, aro i mirenga ve, Satan ilengare osivenga o pun pel, naro o voth palolo avele. 27Thomu o ri ve, Belsebul i sung engenging a tho nge mo tho wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge. Na anga i sung engenging aken a lomu wainlangaere nge mo o wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge, e? Mako lomu wainlangaere o pathengal thomu ako ve, lomu riong i nunganga avele. 28Tho wistetpot tamata kerengare nge a God ile engenging, na omaing aken i pathengal thomu ako ve, God ile menong e nepes i velpol a thomu nge lale.
29“Aro toko e i kem toko engenga ile ur elonga a vel lemi vava? Aro i kin tel toko engenga aken nge we lamo i kem ile ur elonga ako i ngo a ile vel lemi.
30“Toko kathnga ini thengek avele, aro ini lek ngarang. Na toko mun e ako i wol tokokoere a tho nge me avele, akennga i wistetpot or. 31Mako tho ria thomu, God aro ilemi simikal tokokoere ole vothung kerenga na ole riong kerenga e a God, ave aro ve toko e ako i ri kerengaing nge a God Ioni Riringa ile omaing, aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken avele. 32God aro ilemi simikal toko ile vothung kerenga ako i ria riong kerenga nge a Toko Pomnga Itun, ave aro ilemi simikal tokokoere ole riong kerenga ako nge a God Ioni Riringa avele. Aro ilemi simikal i ponange na panen mun avele.”
Won ako i kerenga imonnga i kerenga.
33Ma Jisas i ria mun ve, “Won monnga sivenga aro i velpol nge won sivenga, na won monnga kerenga aro i velpol nge won kerenga. Aro te ate wonre nge omonnga. 34Thomu ini pilimo kerengare. Lomu vothung i kerenga, naro thomu o pavurvur ako aro o ria riong sivenga avele, eneke ur kathnga ako toko ilemi i vual nge, kene aro i ripot i a iwo. 35Toko sivenga i paespot ur sivenga ako i voth a ilemi, eneke ilemi i vual nge ur sivengare. Na toko kerenga i paespot ur kerenga ako i voth a ilemi, eneke ilemi i vual nge ur kerengare. 36Tho ria thomu, nge nang ako God aro i pamit toko alavusnga nge riong, aro o ritet nge ole riong kerenga alavusnga ako o ri nge lale. 37Na nge lom riong inga, ako aro wong mit nge riong. Mako lom riong aken i pahtengal wong ako ve, wong ini toko vengvenga eve wong ini toko kerenga.”
Pathepolong aolonga nge a Jona.
(Luk 11:29-32)
38Lamako toko pamirealinga nge a Moses ile patorong tomo nge Parisi pelie o ria a Jisas ve, “Pamirealinga, them sis ve aro wong oma omaing aolonga e ako i pathengal them ve, ong oma a God ile omaing.”
39Ave Jisas i olal ole riong ve, “Toko na seng areko o mimi ponange, ole vothung i kerenga rintet na o nongal a God ile riong avele. O engeng ve aro o thepol pathepolong ake ini a God ile paatealing, ave aro o thepol pathepolong omole inga, ini pathepolong ako God i oma i a Jona nge. 40Jona i voth a silang aolonga iopo lemi nge nang or me na mlik or me, naro i venen mun ako nge a Toko Pomnga Itun, aro i voth mun a vuvepun nge nang na mlik or me inga. 41Na panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro tokokoere e rem pomnga a Ninive, aro o mita, mo o teltun mun thomu Juda areko o mimi ponange omu, eneke o nongpola Jona ile panongpolong, mako o lel okime nge ole vothung kerengare. Naro thomu o nongpol, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge a Jona, i ake ru i voth. 42Panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro seng ako ini nepes a Seba, aro i mita ma i teltun thomu Juda areko o mimi ponange omu, eneke seng aken i plosa nge rem ako i melanga rintet mo aro i nongpol a Solomon ile riong ninengare. Naro thomu o nongpol, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge a Solomon, i ake ru i voth, aveto thomu o nongpol ile riong avele.
Tamata kerenga i es werer me.
(Luk 11:24-26)
43“Na aro ve tamata kerenga i lopot a toko omole nge, aro i esu esa a pen klangklanga mo i kath pen e ako aro i thau i nge, ave i thopolo pen e avele. 44Ma i ria ienga nge ve, ‘Aro tho lo werer a lek vel la.’ Mako i lo werer ma i thepol ako ile vel ilemi pro na o athe senu i lale na ur alavusnga i ngo vengveng. 45Lama i es ma i wol tamata kerenga or limai ako o kerenga rintet nge i, ma or alavusnga o eso a vel aken ma o voth nge. Mako toko aken ile mimiong i kerenga rintet nge ile mimiong teltelnga. Aro i venen mun ako e thomu toko na seng kerengare ako o mimi ponange.”
Jisas inina ome ititeinre.
(Mak 3:31-35; Luk 8:19-21)
46Rongan Jisas i sungu ile riong e tokokoere ma inina ome ititeinre o velpol. O mit inga a vel thekia, ma okei song nge i ve aro o leng leng tomo nge i. 47Ma toko omole e ako i ria Jisas ve, “Ninom ome titeumre or ako o mit tetal ong a lalanga na olemi ve aro o leng leng tomo nge wong.”
48Ave Jisas i olal ile riong ve, “Ninek anga? Na titeik angare?” 49Mako i paninepot a ile wainlangaere ma i ria or ve, “Thepol vet, ninek ome titeikre o voth ake. 50Toko kathnga ako i panes a Vovo a God a Pen a Urvet ile riong ini teik na luk na ninek.”

اکنون انتخاب شده:

Matiu 12: mhb

های‌لایت

به اشتراک گذاشتن

مقایسه

کپی

None

می خواهید نکات برجسته خود را در همه دستگاه های خود ذخیره کنید؟ برای ورودثبت نام کنید یا اگر ثبت نام کرده اید وارد شوید