YouVersion Logo
Search Icon

Matius 12

12
Aphwami Yahudi a’ge se’ban ogwi erlige Allah ebaget weat oruakhwe, Yesus osi gandum e’gen ’balogo nil-nil legesa wene
(Markus 2:23-28; Lukas 6:1-5)
1 # Ula. 23:25 O eria hegit e, is aphwami Yahudi a’ge agauwa sabit a’ge pam Allah paget weat oruakhwe, at Yesus osi iak wogu legesa a’ge ebano enemin gandum yogo’gwe
lagalat, osi so’boru nele en, gandum e’gen ebano ’balogo nil-nil legesa. 2’Balogo nil-nil lagaimu re, is ap Farisi a’ge ebano en enil entigisarik e, Yesus disogo mo’gulegisa,
“Yethemit! Agauwa sabit a’ge pam Allah paget weat welat e,
Asogo togup, oluk wene ’belak oruak a’geat de, hat hosi gandum e’gen ’balogo nil wegesa yema re!” oluk mo’gulegisema re, 3#1Sam. 21:1-6at Yesus en,
“At Daud osi e’berlik legesa a’ge emin so’boru nele en enede ’borok hasu lagama, at en tegei a’ge Allah iak pam pelal wogo a’ge ano his en onuk mo’gulik erlak welegeptik? Onuk mo’gulogu legebat o. 4#Ima. 24:9At Daud Allah owi werikmu ’gwegeitik e, so’boru roti a’ge Allah paget pogwi a’ge ano is ap Allah eiye a’ge onomu nak no’gulom o. A’geat de, at Daud ebe emin, is ap at e’berlik legesa a’ge emin, enemin, is no puk a’ge wegesarik ne’gesa oluk pelal wogo a’ge ano his onuk mo’gulik erlak welegeptik? 5#Bil. 28:9,10Ye, agauwa sabit a’ge pam Allah paget weat welat di bele yu bele tu erlakma en weat wolom a’geat de, is ap Allah eiye a’ge nak, Allah owi werikmu ’goluk, is tu a’geat tugumu re, wene enebam pogwi erlak, oluk Allah iak pelal wogo oruak ano onuk mo’gulik erlak welegeptik? 6Holuk e, an en wene yu mo’gulhentaik. Allah owi werik ai mia ’gela’ge. A’geat de, an yema welegi nak e, modok logoat o. 7#Mat. 9:13; Hos. 6:6Allah iak pelal wogo ano pam, wene disogo ’belak oruak,
An henaik Allah nogola re, aphwami en wam watnogwi ai re, nebit o. We, is aphwami pema enebe enedeabonobogulom aiat nagai o,
oluk egei a’ge ai, his en pobi telipmu re, is yema wiak togwi erlak a’ge yu re, wene enebam pelep erlak o. 8Agauwa sabit a’ge pam Allah paget weat welege ai eiye re, an abat daklau wegi nebe anat o,” oluk mo’gulentesi.
Se’ban ogwi erlige Allah paget weat oruakhwe, Yesus en ap mesik e’gik il ’gorlo a’ge
obaptegei wene
(Markus 3:1-6; Lukas 6:6-11)
9-10At Yesus o eba en lagarik e, o is aphwami Yahudi a’ge se’ban ogumu ebano ’goluk, ap mesik e’gik il pema ’gorlo a’ge oruakma il ’gwelakhesi ’gal, is ap pema ebano en wene Yesus ebam pouwogoluk emdema wogulat e, disogo mo’gulegisa,
“Se’ban ogwi erlige Allah paget weat welat ou helingonobumu re, elit no?” oluk mo’gulegisema re, 11#Luk. 14:5at Yesus en e,
“His Allah paget weat welagai erligeat de, ap his a’ge mesik uam domba wam mesik nak welago a’ge ano, ebe ’geling ’bumo re, lisogo porluom erlak no? Lisogo porluomat o. 12A’ge re, domba ai a’ge mia ’gela’ge o. Aphwami enebe ai o’go logat o. Holuk e, Allah paget weat welagai erlige welat, obabonobumu, elirat o,” oluk mo’gulentesi. 13Asogo mo’gulentesirik e, ap ano disogo mo’gulesi,
“He’gik ’belinghemen,” oluk mo’gulesimu, e’gik ano ’belinghesi ’gal e, e’gik pema ano emin hegit agarik obat aga. 14Asogo tegeimu re, is ap Farisi a’ge ebano odipmu lebegesarik e,
“Yesus worul o,” oluk weim obok egesa.
Allah en, “Yesus ai an en yo’go poluk
perakpou wegi o,” oluk egei wene
15Weim obok asogo ogumu, at Yesus en enebabut enak a’ge pobi enebegeitik e, o eba en lasumu aphwami enebe a’bik at e’berlik legesa. Legesema re, ou obotut wiak a’ge ’berlegat obabenebegeitik e,
16“An en obaphenebegismu re, nobok aphwami pema mo’gulentai lagup o,” oluk enesa’go wusogo mo’gulentesi. 17Asogo tegei ai re, at Yesaya Allah iak mo’gulentasu laga a’ge ano en disogo egei hegitsogoat emagoluk tegei ai o. 18#Yes. 42:1-4Ye, at Allah en e,
“Yethemit! At ai re, an neragam a’ge welemagoluk nu’gwarek en polik poluk mikhwerlegi.
Ye, nede hwedik a’ge nebam lobuktak e, at aiat o.
An Narogun at wogeikmu ebam louk u ema re,
an en aphwami wene enebam pasulat, no’gorliselat, hegitsogoat tik ai paget, at en is aphwami o’borl o’gwe a’ge wene ’baksogo mo’gulentasu lema o.
19At en aphwami enemin wene e’girlogo ’buk ogulat, iak nga eselat,
aphwami ebela lok o’gwe lagaimu iak holuagoluk loksogo mo’gulentasulat, taga lema erlak o.
20O ologun pam at en aphwami enebam wene pasulat, no’gorlogo ukpasulat, hegitsogo nak tagalat, at anni ema ai owan oruakhwe,
pide uak sisa tak a’ge, at en porlolua erlak o. Ye, esaga magale ligago erlak hobu nak ligago holuk e, at en nekhi tua erlagat o.
21Ye, is aphwami o’borlma a’ge enat onuk oluk,
At en obapnonobua o, oluk ua,”
oluk egei a’ge oruak ai hegitsogoat emagoluk tegei ai o.
“At Yesus ai, mu’gat onue ’gain Beelzebul ebam louktakma til denago yo,” oluk egesa wene
(Markus 3:20-30; Lukas 11:14-23)
22Asogo tegei ano pam en, pobuk ap mesik mu’gat ebabut wiak a’ge ogola ’gwi lagama re, il hopnik pasulat, iak wong eselat, tegei a’ge Yesus e’bek woluk wegesema re, at en obaptegeimu il hopnik a’ge dek eselat, iak wongtak a’ge ano hut agalat, tegei. 23Asogo tegeimu re, is aphwami eragam odoksogo welegesa a’ge ebano en e,
“Eige! Daud omlogo wema oluk ogu legesa ano ebe yu hwi a?” egesa. 24#Mat. 9:34; 10:25Asogo ogumu, is ap Farisi a’ge ebano enesa’go hweligisarik e, disogo egesa,
“Ap yu mu’gat ebabut wiak a’ge onue ’gain onuk Beelzebul anoat, at ebam louktak oruakma no oluk e, mu’gat at osi ’gela’ge enebabut wiak a’ge aphwami onogola ’gwigisarik oruakma henokho lebikpasu o,” oluk ogwiam e, 25at Yesus en is enede epegesa a’ge enagat pobirak onoboluk e, disogo mo’gulentesi,
“Ap ’gaindek ononuk logo a’ge onosi eneragam tenentarok welagai o’gwe a’ge lo’bok, is-is enemin hwerlirak poluk, enemin il ’belak welema holuk e, mia ema o. Ye, aphwami onowi seli lo’bok mesikmu a’ge emin, ap enebe lo’bok eneiyagai emin, enemin hwerlirak poluk enemin il ’belak welema holuk, wiak emayat o. 26Ai ’gela’ge, at Iblis u’gwarek osi mu’gat enebabut wiak a’ge enemin hwerlirak poluk, pema en pema mukho lebigenebelipmu re, at osi tenentarok welagai a’ge no’gosogo anni elep. Miayat o. 27An en Beelzebul ai anni pam, at osi enebabut wiak a’ge aphwami onogola ’gwigisarik oruakma henokho lebikpasu legi holuk e, his honosi en mu’gat enebabut wiak a’ge is logon onogola ’gwigisarik oruakma henokho lebikpogwi ai, sa anni pam henokho lebikpogwi epegep. Honosi en asogo togwi ai pam, is en e,
Wene at Yesus ebaget egep ai re, dagansogo egep o, oluk wene henebam po ’gela’ge togwi o. 28A’geat de, an en naik Arogun anni pam mu’gat enebabut wiak a’ge ai aphwami onogola ’gwigisarik oruakma henokho lebikpasu legi holuk e, Allah en eragam honobouwa ano arat hene’bek horok lau waga o. 29Ap mesik anni a’bik a’ge e’gik herle wusogo po erlakma en e, at en a’ge di a’ge yu a’ge ene’gik abusak elirat wa ’gwi lo epegep? Mia o. We, e’gik herle wusogo poluk nak de, elirat wa ’gwi lo yo.
30 # Mrk. 9:40 Ye, ap sa en an nakhit lau wago erlak holuk e, at ai an ne’birek weim hwerlirak a’geat o. Ye, ap sa en an ne’birek aphwami odogonobogu lege erlak a’ge holuk e, at ap ai enat ’bulogo lebigenebasu o,” oluk mo’gulentesi.
31Asogo mo’gulentesirik e, wene mesik disogo mo’gulentesi,
“Wene asogo egep ai en, an wene yu mo’gulhentaik. Aphwami en di wiak yu wiak togwi a’ge emin, onogola en is agaikhen mi-miarak onobogulat eniak pam en onobok ’balogwi a’ge emin, at Allah en elirat erlagapsogo ukpo a’geat de, Allah Arogun ai nak onogola en mi-miarak pogulat obok ’balogwi holuk e, elirat erlagapsogo ukpouwa modok erlak o. 32#Luk. 12:10Ap sa en an abat daklau wegi ano ogola en mi-miarak nebasulat nobok wiak ’baliso holuk e, wiak tua a’ge ai Allah en elirat erlagapsogo ukpouwa a’geat de, Allah Arogun ai ogola en mi-miarak pasulat obok wiak ’baliso holuk e, wiak tua a’ge ai, Allah en yogodak emin, o ologun pam arat lauma eria pam emin, erlagapsogo ukpouwa modok erlak o,” oluk mo’gulentesi.
“E e’gen ikhasu ano pam en e edip enagat
pobi togu legep o,” oluk mo’gulentesi wene
(Lukas 6:43-45)
33 # Mat. 7:20; Luk. 6:44 Asogo mo’gulentesirik mesik disogo mo’gulentesi,
“E e’gen op a’ge edip op a’ge enat egesiso yo. Ye, e e’gen wiak a’ge ai re, edip wiak a’ge enat egesiso yo. Asogo egesiso ai pam e, e e’gen yu op a’ge e’gen egesiselat, yu wiak a’ge e’gen egesiselat, pobi togu legep o. 34#Mat. 3:7; 15:18; 23:33; Luk. 3:7; Luk. 6:45His henebe ’gosu en dogo’gwe a’ge yema re! Aphwami en di wene yu wene enemdema en ogwi ai re, onogola ’beterak welat ’gagalogo orlu agoam ogwi ai re, his e, henebabut wiagat welat wene op a’ge ogulom no? Erlak o. 35Aphwami enebabut op a’ge re, onogola op a’ge ’beterak welat, ’gagalogo orlu agoam e, wene op a’geat lebikpou wagai o. A’ge re, aphwami enebabut wiak a’ge, onogola wiak a’ge ’betesogo welat, ’gagalogo orlu agoam e, wene wiak a’geat lebikpou wagai o. 36Holuk e, an wene yu mo’gulhentaik. Pobuk Allah en enemdema wokho wene enebam pasulat, no’gorliselat, tua ai erlige re, aphwami eniak we yogunat ogwi a’ge ai paget wene enebam pou wayat o. 37His honu’gwarek heniak ogu legep a’ge hegitsogoat Allah en wene henebam pasulat, no’gorliselat, tuayat o,” oluk mo’gulentesi.
“Nis pobi hobul en, hat elalin a’ge mesik tin o,” oluk mo’gulegisa wene
(Markus 8:11-12; Lukas 11:29-32)
38 # Mat. 16:1; Mrk. 8:11; Luk. 11:16 Asogo egeimu re, is ap Allah iak pelal wogo eiye a’ge logon emin, is ap Farisi a’ge logon emin, enemin en Yesus disogo mo’gulegisa,
“Nue. Nis pobi hobul en, hat elalin a’ge mesik tisokhwe nenil ho nenagai en mo’gulheige,” oluk mo’gulegisema re, 39#Mat. 16:4; Mrk. 8:12at Yesus en,
“His aphwami o yogodak ya welegep a’ge yema re, henebabut wiak nak til denagalat Allah emin lo’boksogo wolom puk yema re! Asogo welat, his en e,
Nis en pobi hobul en, hat en elalin a’ge mesik tin o, oluk mo’gulnogu legep a’geat de, an en elalin mu a’ge mesik tik erlak o. We, at Yunus Allah iak mo’gulentasu laga a’ge en aphwami logon pobi tuagoluk elalinat tegei ai ’gela’ge nak an en pobuk agaikhen tagoma henil niagup o.
40 # Yun. 1:17 At Yunus ai hiane ogum ogola oruakhwe, o hup agalat, dakha eselat, tagokhwe agauwa henagan welaga ai ’gela’ge re, an abat daklau wegi ano re, ’gwiang ogola o hup agalat, dakha eselat, osokhwe, agauwa henaganat weleik o. 41#Yun. 3:5At Yunus ai en is aphwami o Niniwe a’ge eba Allah iak mo’gulentai lagama re, enebabut heberlotluk, di wiak yu wiak togu legesa a’ge ukpegesa o. A’ge re, at Yunus ai re, onuk erlak ’gela’ge o. We, an yema welegi yu nak de, logoatma re, o ologun pam Allah en aphwami wene enebam pasulat, no’gorliselat, tua ai erlige re, aphwami o Niniwe a’ge eba enebe inotluk, his aphwami o yogodak ya welegep a’ge yu disogo mo’gulhentaik o,
His wiak, hene’gerli o, oluk mo’gulhontouwa o. 42#1Raj. 10:1-10; 2Taw. 9:1-12Ai ’gela’ge, at hwe ’gain a’ge owi o ik obut hegit o ’bogorl edipmu walek eba enat ap Salomo ai ede ’gagalak welat taga laga a’ge ai esa’go hweligoluk waga. A’ge re, at Salomo ai re, mia ’gela’ge. A’geat de, an yema welegi yu nak e, modok logo ai en e, pobuk o ologun pam Allah en aphwami wene enebam pasulat, no’gorliselat, tua ai erlige, at hwe ’gain ai ebe inotluk e, his o yogodak welegep a’ge yu disogo mo’gulhontouwa,
His wiak, hene’gerli, oluk mo’gulhontouwa o,” oluk mo’gulentesi.
“Mu’gat ebabut wiak a’ge togolik wago yo,”
oluk mo’gulentesi wene
(Lukas 11:24-26)
43Asogo mo’gulentesirik e, mesik disogo mo’gulentesi,
“Mu’gat ebabut wiak a’ge ai aphwami onogola en libagalat e,
An nowi ’geba weleriogoluk ’bok laik i, oluk set hwalogo wolomma ebale heratil, lei modok asu wiak o’gwe ik modok erlakma ebayat noso-noso re, hwiariso modok erlak o. 44Modok erlak en, at en e, disogo oso,
An nowi naduk welegimu ano laiktik togolik ’gwi laik o, oluk wago. Wagalat ’gwiso ’gal e, o ano enebe erlak, poluk a’geat de, ollong hosogo degelak oruakma hau wagalat e, 45pobuk togolik liplai lasulat e, mu’gat pema enebabut at ebabut ’gela’ge puk. At e, enebabut modok wiak a’ge enebe nin sabiren, yo’go enebesirik e, wogonoboluk o ano ’gu agalat, ap ano ogola ’goluk welagai yo. Asogo ’goluk oruakma re, ap ano naduk e, ebabut op ’gela’ge welago a’geat de, pobuk ebabut modok wiak ago yo. Ai ’gela’ge re, his aphwami o yogodak ya henebabut modok wiak togu legep a’ge yu ogo, asogoat togup ani o,” oluk mo’gulentesi.
Yesus ia emin, osi emin, at ebe
heratil wegesa wene
(Markus 3:31-35; Lukas 8:19-21)
46At Yesus aphwami a’bik enemin welat wene mo’gulentasu oruakma re, at ia emin, osi emin, wene mo’gulomogoluk e’bek wegesarik e, odipmu welegesa. 47Oruakma re, ap mesik en e,
“Yesus! Hat hia emin, hosi emin, wene mo’gulhomogoluk herahebil wegesarik odipmu oruak o,” oluk mo’gulesimu re, 48at Yesus en e,
“An nialak nosilak ai re, salak no,” oluk mo’gulesirik e, 49is ap osi iak wogu legesa a’ge ebano e’gik dum enebam ’bilholuk e,
“An nia nosi re, is yuat o. 50Ap sa en an naik ’bogorl pam a’ge ede epasu a’ge hegitsogo tiso holuk, at ai an not, nerei, nia oruak o,” oluk mo’gulesi.

Currently Selected:

Matius 12: Wul

Highlight

Copy

Compare

Share

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in