2 Makabi 4
4
Simoni Opido Onias
1Do Simoni ngat kame oudo kotieko waco kop i kome be en kame oudo ewaco ne Apoloniasi kop i kom sente nono, di eko kelo peko ne ateker, oko da waco kop me angalo i kom Onias di ecuko be Onias en koudo otimo iik me suro Keliodora, doko en kame ekelo peko kame oko timere. 2Simoni oko bedo kede nwangcuny me pido Onias, be en oudo etie kede iik me reto apugan; bed bala jo dedede oudo ngeo be Onias likame oudo obedo mino jamini mege Yerusalem kenekene, do oudo ebedo gwoko ateker da, doko oudo cunye mito kitek neno be jo olubo iswilia wa. 3-4Apoloniasi wot ka Menesiteu, ngapug me Koelesiria, en kame bin oko mino Simoni omeede bedo kede cuny me timo jamini dedede areco nogo. Simoni oko medo dagi Onias kitek di eko da pango jo mogo pi timo nek. Onias bin oko niang be ading gi do oudo otieko tuno i to, 5en eko ot but abaka, likame pi pido jo me piny gi, do pi mono bero ne jo dedede, i kuo gi amako dano acelacel kede i kuo gi bala ekodet. 6En oudo eneno be abongo abaka timo gimoro iye, gen me udo mulem oudo likame twerere, doko Simoni oudo bino meede kede tim mege me mingo nogo.
Yasoni Okelo Itok me Jo Gurik
7 #
1 Makabi 1.10
I cen me Abaka Seleukus to di Antiokus ngat kame oudo kolwongo da be Epipane oko lunyo wange bala abaka, Yasoni omi me Onias oko doko Ngatel me Josaseredoti i yore me cemusana. 8En eoto neno abaka di eko mine sente me siliba kilo tutumia tomon kiwie are (12,000), kede bobo ace kame romo kilo tutumia are kede tol kanyaare (2,700). 9Medo i kom magonogo, Yasoni oko bobo da cikere pi culo sente me siliba kilo tutumia kany (5,000), ka oudo oko yei ne sipo laru me tuko, kakame awobe oudo romo pwonyere iye, kede di oko wandiko kiye jo me Yerusalem pi doko jopiny me Antiokia. 10Abaka oko yei kede kop ka Yasoni. Oyotoyot di Yasoni ocako tic bala Ngatel me Josaseredoti, en eko mino jo me Yerusalem odonyo bedo bala jo Gurik. 11#1 Makabi 8.17En bin ecako kede kwanyo tenge twero kame bin Yokana oudo ne Iyudayan kibut abakai me Siria kame bin ogeo pug. (Yokana en bin papa me Eupolemu ngat kame i cen mere oko ot Roma pi timo arucakin kede adiereson.) En bin eko da kelo itok anyen kalikame upere kede Iswil wa. 12En bin eko tic kede mitkom di eko gero laru me tuko i nget tempulo, di eko mino awobe wa abeco ogamo itok me jo Gurik, di kiko donyo gida i tuko me ringo. 13Jo oko gamo itok me jo Gurik kame kalamo, di kiko meede ameda lubo yote me kuo me jokumbor, pien ikiteso ka Yasoni, ngat kalikame oudo woro Rubanga, doko di en oudo likame ebedo Ngatel me Josaseredoti me ateni, oudo reco twatwal. 14Akadi josaseredoti da oudo cuny gi do oko kwanyere ki tic gi me alutari. Gin oudo likame do kiparo pi tempulo, doko oudo kitie kede ajajalun i tic me mino giayala. Oyotoyot ka oudo oko kuto epiringi, gin oudo kionyaro ot donyo i tukere me auta kede lwomo kide, tukere kame iswil wa dagi. 15Gin oudo likame kiparo pi gimoroni kame bin pire tek kibut joakwari gi; gikame gin oudo kiparo pire kenekene en udo wor me jo Gurik. 16Maro ekite kuo me jo Gurik noni en oko kelo ne gin peko adongodongo, pien jo kame gin oudo kimielao yote me kuo gi, di cuny gi mito lubo itok gi, en kame oko doko jokwor kame tero gi kirac. 17Likame etie gi katitidi me dano cano Iswil ka Rubanga, bala kame ibino neno i gikame oko timere kalubo nogi.
Jo Yerusalem Odonyo Lubo ekite Kuo me Jo Siria
18Abaka Antiokus oko ot neno tuko kame bin kotimo tien acel i ngei mwakini ongwon i bomba me Taya. Di bin en etie kunono, 19Yasoni ngat kame ikiteso mege reco nono oko oro jo ki Yerusalem, jo kame oudo kowandiko bala jopiny me Antiokia, pi gin tero sente me siliba kilo tutumia tomon (10,000) pi gin ot culo bala giayala but rubanga Karakule. Jo koudo oko yeno sente nogo oko bedo kede tam kame waco be sente nogo oudo likame poore mino bala giayala, do poore tim kede gi kapat. 20Aso, sente nono kame oudo koiko pi giayala but Karakule, bin oko tic kede me gero imerin me yi.
21Kakame bin oko cwano kede Apoloniasi wot ka Menesiteu Misiri pi ot bedo i cokere me keto Pilometor bala abaka, Antiokus oko niang be Pilometor oudo likame mito apugan mere. En eko donyo paro pi anapakin me ajakanut mere, omio eko ot Jopa di eko meede kede ot paka Yerusalem. 22I Yerusalem kunono Yasoni kede jo me bomba bin oko game gam amalo twatwal; kigame kede ilelem adwong di kimenyo mace. Antiokus bin oko yai ki kunono kede isirikalen mege di kiko ot Poenisia.
Menelao odoko Ngatel me Josaseredoti
23I ngei mwakini adek, Yasoni oko cwano Menelao, omin me Simoni kame oudo kotieko waco kop mere cen nono, pi tero sente ne abaka kede pi penyo tam mere i kom kope mogo kame pir gi tek. 24Do kakame bin oko nyute kede but abaka, Menelao oko miire bedo bala dano apire tek twatwal, di eko mino abaka sente me siliba kame kalamo me ka Yasoni kede kilo tutumia tomon (10,000), pi en wilo bedo Ngatel me Josaseredoti. 25Manono oko mino Menelao oko dok Yerusalem kede papulan kame abaka omie, kame moke bala Ngatel me Josaseredoti. Do en oudo likame epoore bedo Ngatel me Josaseredoti; en oudo eger, doko oudo likame egal lilo bala le ager me obar. 26Aso, Yasoni ngat kame bin omao bedo Ngatel me Josaseredoti kibut omin mere, dano ace da oko mano eda bedo Ngatel me Josaseredoti kibute, di manono oko mine eringo ot gwokere i lobo me jo Amon. 27Menelao oko meede bedo Ngatel me Josaseredoti, do likame eko culo sente kame en oudo ecikere iye pi mino abaka. 28Aso, Sosituratu, ngatel me isirikalen kame bin bedo Yerusalem, oko bedo penye sente nogo, pien tic mere oudo inonono me raro sente nogo. I atiekini mere, abaka oko lwongo cuo are nogo bute pi kop nono. 29Menelao oko weko omin mere Lusimaku pi daro kom mere bala Ngatel me Josaseredoti, do Sosituratu oko weko Kurete, ngatel me isirikalen kame oudo kowilo ki Sipuro, daro isirikalen kame bin bedo Yerusalem.
Koneko Onias
30Akadi kamanono da, jo me bomban me Taruso kede Malus oko bin jemo pien abaka oudo omio bomban gin but dako mere kame oudo ebedo kede abeda, kame nyinge Antiokis. 31Aso, abaka oko bin yai ot awakawaka pi tieko jemo nono; en eoto eweko Anduroniko, icuo me ruom amalo, odong daro ajakanut mere. 32Do Menelao oko bin tamo be manono oudo obedo kare aber ne en, di en eko kwalo jamini mogo me tempulo, kame bin kotimo kede saabu, di eko mino Anduroniko; jamini apat en oudo etieko cato Taya kede i bomban me kio. 33Kakame bin Onias oko niang kede i kom tim nogi, en eko ringo ot gwokere i tempulo kame bin tie Dapane, i nget Antiokia. 34#Danieri 9.26Di Menelao oko yamo kede Anduroniko i mung pi neko Onias. Aso, Anduroniko oko ot but Onias di eko ngangalo en kede amot me awotin di ecikere pi tere kiber. Bed bala Onias oudo tie kede gung, Anduroniko oko twero bitao cunye di eko tere tenge me tempulo. Abongo lworo moro me iswil, Anduroniko oko neko Onias kanono.
Komio Anduroniko Alola
35Iyudayan karacel kede jo me atekerin apat cuny gi oko wang twatwal pi kite kame koneko kede Onias. 36Kakame abaka oko dwogo kede ki Kilikia, Iyudayan kame bin tie Antiokia oko ot bute di gin kiko kwane pi timo gimoro i kom tim me mingo kame koneko kede Onias. Jo Gurik atot da bin oko winyo kirac pi nek noni. 37Abaka Antiokus oko kok di etururo twatwal pi paro Onias, pien oudo ebedo dano ariek kame tie kede cuny adire. 38Antiokus cunye oko wang kitek omio eko nyinyilo ekanso me ajakanut kikom Anduroniko, di eko gonye edong nono. En eko mine eoto beo i bomba lung di etie nono abongo egoe i kome, paka tuno kabedo kame oudo eneko Onias iye. Di Antiokus oko mino koneko nganek noni kunono. Manoni en epone kame bin Rwot oko mino kede Anduroniko alola kame poore kede en.
Koneko Lusimaku
39Aso, Menelao oudo obedo mino kony but omin mere Lusimaku pi en yako tempulo me Yerusalem, doko oudo etieko kwanyo jamini mege atot kame kotimo kede saabu. Kakame rwonge me tim noni oko sarakin kede, ekodet me jo oko cokere pi nyuto ingungur gi i kom Lusimaku. 40Do pien ekodet nono oudo do tie doko ger, Lusimaku oko cwano cuo tutumia adek (3,000) komako ipimai pi ot suro gi. En oudo emio icuo moro oti amiming, kame nyinge Auranu telo gi. 41Do kakame Iyudayan kame bin tie i tempulo oko niang kede be Lusimaku oudo tie suro gi, jo mogo kikom gi oko kwanyo kide, ibaon, mogo ojobo buru kame oudo tie kanono. Gin kiko ucouco gi kede gero adwong i kom Lusimaku kede jo mege. 42Gin kiko mino jo atot kikom gi awanon, kineko jo mogo, di kiko mino jo apat dedede oringo; ngayak tempulo kikome da gin kiko neko i nget kabedo me kano lim me tempulo.
Kotero Menelao Ot Pido
43Bin oko pido Menelao pi kop noni. 44Kakame abaka oko ot kede i bomba me Taya, kansulo me Iyudayan me Yerusalem oko cwano cuo adek pi pido Menelao. 45Kakame Menelao oneno kede be kop oudo tie lone, en eko mino Potolemi wot ka Dorimene cemusana adwong be tetekeny ekwai cuny abaka di eko mino en eloi pido. 46Pi manono, Potolemi oko kwano abaka pi donyo ooko kede en, di ineno bala pi kong mino yamo moro kuto gi. Ki kunono en eko twero mino abaka oloko tam mere. 47Menelao ngakel kop, abaka oko weko be oudo eli kede raco moro, do cuo adek nogo en eko ngolo negi kop me to, bed bala akadi ngangolkop ager da koto oudo likame otwero udo raco moro i kom gi. 48Aso, jo koudo oko yamo pi bomba me Yerusalem kede calere koluke, kede jamini kacil kame bin kokwalo ki tempulo, abaka Antiokus oko mino koneko gi awakawaka abongo raco moro. 49Manono oko wango cuny jo me Taya twatwal, omio gin kiko mino cuo adek nogo ayika me wor amalo. 50Do pien jo koudo tie i apugan tie kede eranga adwong, Menelao bin oko dong meede bedo Ngatel me Josaseredoti. En bin eko meede ameda doko ngat arac, di eko doko ngakwor arac kitek kibut jo mege.
Currently Selected:
2 Makabi 4: BILKDC13
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
Baibuli I Leb Kumam © Bible Society of Uganda, 2013.