1 Makabejci 1
1
Kraljestvo Aleksandra Vélikega
1Aleksander, Filipov sin, Makedonec, je izšel iz dežele Kitéjcev. Potolkel je Dareja, kralja Perzijcev in Medijcev, ter zavladal na njegovem mestu, in sicer najprej#Različica (kot) prvi. v Grčiji. 2Izbojeval je veliko vojn, zavzel številne trdnjave in pobil kralje zemlje. 3Pognal se je do kraja sveta, oplenil številna ljudstva in zemlja je obnemela pred njim. Od tega se mu je srce prevzelo in napihnilo. 4Zbral je zelo močno vojsko in zavladal deželam, ljudstvom in kraljem, da so mu morali plačevati davek. 5Toda potem se je zgrudil na posteljo in spoznal, da bo moral umreti. 6Sklical je svoje najvišje častnike, ki so mu bili tovariši od mladih let, in še za življenja razdelil svoje kraljestvo mednje. 7Aleksander je umrl, potem ko je vladal dvanajst let. 8Njegovi častniki so prevzeli oblast, vsak v svoji deželi. 9Vsi so se po njegovi smrti okronali za kralje, za njimi pa njihovi sinovi dolgo vrsto let. Ti so namnožili gorje na zemlji.
Judje prevzemajo poganske običaje
(2 Mkb 4,7–17)
10Iz njih je pognala grešna korenina, Antíoh Epifan, sin kralja Antíoha. Prej je bil talec v Rimu, zavladal pa je v letu 137 grškega kraljestva.#Tj. 176/175 ali 175/174 pr. Kr.; letnice v nadaljnjih opombah so zgolj približne.
11V tistih dneh so nastopili v Izraelu izdajalci#Db. protipostavni sinovi. in zapeljali mnoge, rekoč: »Dajmo, sklenimo zavezništvo z narodi, ki živijo okrog nas, kajti odkar smo se ločili od njih, smo si nakopali veliko hudega.« 12Ta predlog jim je bil všeč 13in nekateri iz ljudstva so bili voljni stopiti pred kralja. Ta jim je dal dovoljenje, da si prevzamejo postave nevernikov.#Db. poganov, narodov; podobno v v. 14.15. 14In tako so si postavili v Jeruzalemu telovadnico, kakor je to v navadi pri nevernikih, 15si dali obnoviti prednjo kožico, odpadli od svete zaveze, se pomešali z neverniki in se prodali, da bi počenjali zlo.
Antíoh v Egiptu
16Ko je Antíoh videl, da se mu je kraljestvo utrdilo, je napravil načrt, da bi zagospodoval Egiptu in tako vladal dvema kraljestvoma. 17V Egipt je vdrl z močno vojsko, z vozovi in s sloni, s konjeniki in z velikim ladjevjem. 18Tam se je spustil v boj z egiptovskim kraljem Ptolemejem. Ptolemej se je umaknil pred njim, se pognal v beg, in padlo je veliko ranjencev. 19Egiptovska utrjena mesta so padla in Antíoh je oplenil Egipt.
Antíoh izropa jeruzalemski tempelj
(2 Mkb 5,11–17)
20Potem ko si je podvrgel Egipt, se je leta 143#Tj. 169 pr. Kr. vrnil. Nato se je usmeril proti Izraelu in šel s silno vojsko nad Jeruzalem. 21V svoji objestnosti je stopil v tempelj in vzel zlati oltar, svečnik z vsemi pridatki, 22mizo in položene hlebe, posode za pitne daritve, skodelice, zlate kadilnice, zagrinjalo in vence. Kar zadeva zlato okrasje na tempeljskem pročelju, ga je dal v celoti iztolči. 23Vzel je tudi srebro, zlato, dragoceno posodo. Prav tako je segel po skritih zakladih, kar jih je našel. 24In ko je nagrabil vsega, je odšel v svojo deželo.
Za sabo je pustil pokol
in skrajno objestne izjave.
25Velika žalost se je zgrnila nad Izraela v vsakem njegovem kraju,
26veljaki in starešine so zastokali,
dekleta in fantje so shirali,
ženskam je lepota zvenela.
27Sleherni ženin je zapel žalno pesem,
nevesta je žalovaje sedela v svoji spalnici.
28Dežela se je stresla zaradi svojih prebivalcev
in vsa Jakobova hiša se je odela v sramoto.
Gradnja trdnjave v Jeruzalemu
(2 Mkb 5,24–26)
29Po dveh letih je kralj poslal v judovska mesta uradnika, da je pobiral davke, sam pa je prišel z močno vojsko v Jeruzalem. 30Prebivalcem je zvijačno govoril o miru in so mu verjeli. Potem pa je nenadoma planil nad mesto, mu zadal hud udarec in pobil veliko ljudi v Izraelu. 31Mesto je oplenil, ga zažgal in mu razdejal hiše in obzidje. 32V sužnost so odpeljali žene in otroke ter odgnali živino. 33Davidovo mesto so obdali z visokim in mogočnim obzidjem in z močnimi stolpi ter ga spremenili v trdnjavo. 34Vanjo so namestili divjo posadko,#Db. grešno ljudstvo. zločinske#Db. protipostavne. ljudi, in se utrdili v njej. 35Nanosili so tja orožja in živeža ter spravili tam plen, ki so ga nabrali v Jeruzalemu. Tako so postali grozeča nevarnost.#Db. velika past.
36Iz zasede so ogrožali svetišče
in postali zločest nasprotnik Izraelu za vselej.
37Okrog svetišča so prelivali nedolžno kri
in oskrunili sveti kraj.
38Zaradi njih so prebivalci Jeruzalema pobegnili
in mesto je postalo naselbina tujcev.
Postalo je tuje lastnim otrokom
in njihovi sinovi so ga zapustili.
39Njegovo svetišče je bilo opustošeno kakor puščava,
njegovi prazniki so se spremenili v žalovanje,
njegove sobote v sramotenje,
njegova čast v zaničevanje.
40Kakršna je bila prej njegova slava, takšna je bila potem njegova nečast.
In njegova veličina se je spremenila v žalovanje.
Antíoh prepove judovsko vero
(2 Mkb 6,1–11)
41Kralj je izdal ukaz, naj se v vsem njegovem kraljestvu vsi prebivalci stopíjo v en narod 42in naj se vsak odpove svojim posebnostim.#Db. postavam, običajem, navadam. Vsi narodi so se podredili kraljevemu ukazu. 43Celo mnogi v Izraelu so voljno sprejeli njegovo bogoslužje, žrtvovali so malikom in skrunili soboto. 44Kralj je tudi poslal v Jeruzalem in v judovska mesta odposlance s pismi, naj se oprimejo navad, ki so bile tuje deželi, 45naj odpravijo iz templja žgalne, klavne in pitne daritve, naj skrunijo sobote in praznike, 46naj onečastijo svetišče in posvečene osebe,#Db. in svete; lat. in svete (stvari). 47naj postavijo oltarje, gaje in svetišča malikom, naj žrtvujejo prašiče in nečiste živali, 48naj pustijo svoje sinove neobrezane, sami pa naj se vdajajo vsakršni nečistosti in gnusobi; 49tako bi pozabili na postavo in spremenili vse njene predpise. 50Kdor se ne bo ravnal po kraljevem ukazu, naj bo usmrčen.
51Takšne predpise je dal vsemu svojemu kraljestvu. Nad celotnim prebivalstvom je postavil nadzornike in ukazal, naj vsako judovsko mesto po vrsti žrtvuje. 52Mnogi iz ljudstva – namreč vsi, ki so zavračali#Db. zapustili. postavo – so se jim pridružili. Prizadeli so gorje deželi 53in prisilili Izraela, da se je skrival, kjer je le našel zatočišče.
54Na petnajsti dan kisléva v letu 145#Tj. 167 pr. Kr. je kralj dal postaviti na žgalnem oltarju gnusobo opustošenja. Tudi naokrog po Judovih mestih so postavili oltarje. 55Na hišnih vratih in na trgih so sežigali kadilo. 56Če so našli kje knjige postave, so jih raztrgali in vrgli v ogenj. 57Če pa so našli pri kom knjigo zaveze in če se je kdo držal postave, je bil po kraljevem ukazu usmrčen. 58Pritiskali so na Izraela in se znašali nad vsemi, ki so jih od meseca do meseca izsledili po mestih. 59Petindvajseti dan meseca so žrtvovali na oltarju, ki so ga postavili nad žgalnim žrtvenikom. 60Žene, ki so obrezale svoje otroke, so po kraljevem ukazu usmrtili, 61njihove otroke pa so jim obesili na vrat: prav tako so pomorili njihove sorodnike in tiste, ki so se dali obrezati.
62Vendar pa so mnogi v Izraelu ostali trdni in so neomajno odklanjali, da bi jedli kaj nečistega. 63Rajši so šli v smrt, kakor da bi se oskrunili z jedmi in onečastili sveto zavezo. In tako so umrli. 64Hudo divjanje je šlo čez Izrael.#Db. Velika (Božja) jeza je bila nad Izraelom.
Currently Selected:
1 Makabejci 1: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!