1 Kralji 18
18
Božja sodba na Karmelu
1Veliko dni zatem, v tretjem letu, se je Eliju zgodila Gospodova beseda, rekoč: »Pojdi, pokaži se Ahábu; poslal bom namreč dež na zemljo.« 2Elija je šel, da se pokaže Ahábu. Tedaj je bila v Samariji huda lakota. 3Aháb je zato poklical dvornega oskrbnika Obadjája; Obadjá pa je zelo častil#Db. se je zelo bal. Gospoda: 4ko je Jezabela iztrebljala Gospodove preroke, je vzel sto prerokov, jih skril po petdeset v votlino in jih hranil s kruhom in z vodo. 5Aháb je torej rekel Obadjáju: »Pojdi po deželi k vsem studencem in potokom! Morda le najdemo kaj trave, da preživimo konje in mezge in ne bo treba živali pobiti.« 6Razdelila sta si deželo, da jo prehodita. Aháb je sam krenil po eni poti, Obadjá pa je sam krenil po drugi.
7Ko je bil Obadjá na poti, glej, mu je prišel naproti Elija. Brž ko ga je spoznal, je padel na obraz in rekel: »Si ti, moj gospod Elija?« 8Rekel mu je: »Sem. Pojdi, reci svojemu gospodarju: ›Glej, Elija je tu!‹« 9On pa je rekel: »Kaj sem zagrešil, da daješ svojega služabnika Ahábu v roke, da me usmrti? 10Kakor živi Gospod, tvoj Bog: ni ne naroda ne kraljestva, kamor bi moj gospodar ne bil poslal, da te poiščejo. In če so rekli: ›Ni ga!‹, je od tistega kraljestva ali naroda zahteval zaprisego, da te niso našli. 11In zdaj praviš: ›Pojdi, reci svojemu gospodarju: Glej, Elija je tu!‹ 12Kakor hitro bom odšel od tebe, te bo Gospodov duh odnesel ne vem kam. In če te grem Ahábu naznanit, pa te ne najde, me bo ubil. In vendar tvoj služabnik časti Gospoda od mladih nog. 13Ali mojemu gospodu ni bilo sporočeno, kaj sem storil, ko je Jezabela pobijala Gospodove preroke? Da sem skril sto izmed Gospodovih prerokov, po petdeset in petdeset v votlino in jih hranil s kruhom in z vodo? 14In zdaj mi praviš: ›Pojdi, reci svojemu gospodarju: Glej, Elija je tu!‹ Saj me bo ubil!« 15Elija pa je rekel: »Kakor živi Gospod nad vojskami, pred katerim stojim: še danes se mu pokažem!« 16Obadjá je odšel Ahábu naproti in mu je sporočil. In Aháb je šel Eliju naproti.
17Ko je Aháb zagledal Elija, je rekel: »Si to ti, ki spravljaš Izraela v nesrečo?« 18On pa je rekel: »Nisem jaz spravil Izraela v nesrečo, temveč ti in hiša tvojega očeta, ker ste zapustili Gospodove zapovedi in si šel za Báali. 19Zdaj pa pošlji ukaz, naj se zbere pri meni na gori Karmelu ves Izrael, tudi štiristo petdeset Báalovih prerokov in štiristo Ašerinih prerokov, ki jedo za Jezabelino mizo!«
20Aháb je poslal sle k vsem Izraelovim sinovom in zbral preroke na gori Karmelu. 21Elija je stopil pred vse ljudstvo in rekel: »Doklej boste omahovali na dve strani?#Db. šepali na dve ločeni prepričanji. Če je Bog Gospod, hodite za njim; če pa je Báal, hodite za njim!« A ljudstvo mu ni nič odgovorilo. 22Elija je tedaj rekel ljudstvu: »Samo jaz sem ostal izmed Gospodovih prerokov, Báalovih prerokov pa je štiristo petdeset. 23Naj nam dajo dva junca. Ti naj si izberejo enega, ga razsekajo in položijo na drva, ognja pa naj ne podtikajo. Potem bom jaz pripravil drugega junca in ga položil na drva, ognja pa ne bom podtaknil. 24Kličite ime svojega boga, jaz pa bom klical Gospodovo ime: tisti bog, ki bo odgovoril z ognjem, je res#Dodano. Bog.« Vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: »To je dobra beseda!« 25Elija je torej rekel Báalovim prerokom: »Izberite si junca in ga pripravite prvi, ker vas je veliko! Kličite ime svojega boga, ognja pa ne podtikajte!« 26Vzeli so junca, ki jim ga je dodelil, ga pripravili, klicali Báalovo ime od jutra do poldneva in prosili: »Báal, usliši nas!« Pa ni bilo ne glasu ne odgovora. In poplesovali so okrog oltarja, ki so ga naredili. 27Opoldne se je Elija norčeval iz njih in rekel: »Vpijte na ves glas, saj je vendar bog! Se je že kam zamislil ali se odstranil ali pa ima kakšno pot; morda spi, pa se bo prebudil.« 28Vpili so torej na ves glas in se, kakor je pri njih navada, zbadali z noži in s sulicami, da je po njih tekla kri. 29Ko je minil poldan, so v blodnjah prerokovali do časa, ko se opravlja jedilna daritev. Vendar ni bilo ne glasu ne odgovora ne uslišanja.
30Tedaj je Elija rekel vsemu ljudstvu: »Pridite k meni!« Ko je vse ljudstvo prišlo k njemu, je popravil Gospodov oltar, ki je bil razdrt. 31Elija je vzel dvanajst kamnov po številu rodov sinov Jakoba, ki se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč: »Izrael bo tvoje ime!« 32S kamni je zgradil oltar za Gospodovo ime, okoli oltarja pa je naredil jarek, ki bi držal kaka dva mernika žita. 33Naložil je drva, razsekal junca in ga položil na drva. 34Nato je rekel: »Napolnite štiri vrče z vodo in jo zlijte na žgalno daritev in na drva!« Potem je velel: »Storite to še enkrat!« Ko so to napravili še enkrat, je ukazal: »Storite še tretjič!« In storili so še tretjič, 35tako da je voda tekla okrog oltarja. Tudi jarek je bil poln vode.
36Ob uri, ko se opravlja jedilna daritev, je pristopil prerok Elija in rekel: »Gospod, Bog Abrahamov, Izakov in Izraelov, naj se danes spozna, da si ti Bog v Izraelu in jaz tvoj služabnik in da sem vse to storil po tvoji besedi! 37Usliši me, Gospod, usliši, da bo to ljudstvo spoznalo, da si ti, Gospod, Bog in da ti spreobračaš njihova srca!« 38Tedaj je padel Gospodov ogenj z neba in použil žgalno daritev in drva, kamne in prst ter popil vodo v jarku. 39Vse ljudstvo, ki je to videlo, je padlo na obraz in reklo: »Gospod je Bog, Gospod je Bog!« 40Elija pa jim je rekel: »Primite Báalove preroke, nobeden izmed njih naj ne uide!« Prijeli so jih in Elija jih je dal odpeljati k potoku Kišónu in jih tam pobiti.
41Elija je nato rekel Ahábu: »Pojdi gor, jej in pij, kajti že se sliši šumenje dežja!« 42In Aháb je šel jest in pit. Elija pa se je povzpel proti vrhu Karmela, pokleknil na tla in del obraz med kolena. 43Potem je rekel služabniku: »Pojdi gor in poglej proti morju!« Šel je, pogledal in rekel: »Nič ni.« Rekel je: »Vrni se, sedemkrat!« 44Ko je bilo sedmič, je rekel: »Glej, oblaček, majhen kakor moška dlan, vstaja iz morja.« Oni je rekel: »Pojdi gor, sporoči Ahábu: ›Zaprezi in se odpelji, da te ne zaustavi dež!‹« 45Kakor bi trenil, se je nebo stemnilo zaradi oblakov in vetra in ulila se je ploha. Aháb je sédel na voz in krenil v Jezreél. 46Nad Elijem pa je bila Gospodova roka; opasal si je ledja in tekel pred Ahábom vse do Jezreéla.
Currently Selected:
1 Kralji 18: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
