1 Kralji 17
17
Dogodki v Elijevem času
Prerok Elija napove sušo
1Elija, Tišbéjec izmed naseljencev#Gr. iz Tisbeja. v Gileádu, je rekel Ahábu: »Kakor živi Gospod, Izraelov Bog, pred katerim stojim:#Tj. v čigar službi sem. ta leta ne bo ne rose ne dežja, razen na mojo besedo.« 2Nato se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč: 3»Pojdi od tod, kreni na vzhod in se skrij ob potoku Kerítu, ki je vzhodno od Jordana! 4Iz potoka boš pil in krokarjem sem zapovedal, da te bodo tam hranili.« 5Šel je in storil po Gospodovi besedi; odšel je in bival ob potoku Kerítu, ki je vzhodno od Jordana. 6Krokarji so mu prinašali kruh in meso zjutraj in kruh in meso zvečer, iz potoka pa je pil.
Čudež z moko in oljem
7Čez nekaj časa je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja. 8Tedaj se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč: 9»Vstani in pojdi v Sarepto, ki pripada Sidónu, in ostani tam! Glej, zapovedal sem neki vdovi tam, da te bo hranila.« 10Vstal je torej in šel v Sarepto. Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Zaklical je za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!« 11Ko je šla, da mu jo prinese, je zaklical za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, še kos kruha v roki!« 12Rekla je: »Kakor živi Gospod, tvoj Bog, nič pečenega nimam, samo prgišče moke v loncu in malo olja v vrču. In glej, nabiram suhljad, da pojdem in pripravim to zase in za sina, da bova pojedla in potem umrla.« 13Elija ji je rekel: »Ne boj se; pojdi in pripravi, kakor si rekla, vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi; sebi in svojemu sinu pa ga boš pripravila potem. 14Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod#Dodano. poslal dež na zemljo.‹« 15Šla je in storila po Elijevi besedi. In dan za dnem so imeli jesti, ona, on in njena družina. 16Moka v loncu ni pošla in olja v vrču ni zmanjkalo, po besedi, ki jo je Gospod govoril po Eliju.
Elija obudi vdovinega sina
17Zatem se je zgodilo, da je zbolel sin te žene, hišne gospodinje. Njegova bolezen je tako napredovala, da že ni več dihal. 18Rekla je torej Eliju: »Kaj hočeš od mene, Božji mož? Prišel si k meni, da me spomniš na mojo krivdo in mi usmrtiš sina.« 19Rekel ji je: »Daj mi svojega sina!« In vzel ji ga je iz naročja, ga nesel v gornjo izbo, kjer je stanoval, in ga položil v svojo posteljo. 20Nato je klical h Gospodu: »Gospod, moj Bog, mar hočeš spraviti v nesrečo celo to vdovo, pri kateri gostujem, in ji usmrtiti sina?« 21Zleknil se je trikrat čez dečka in klical h Gospodu: »Gospod, moj Bog, prosim, naj se vrne dih življenja tega otroka v njegovo notranjost!« 22In Gospod je uslišal Elijev klic: dih otrokovega življenja se je vrnil v njegovo notranjost in tako je oživel. 23Elija je vzel otroka, ga prinesel iz gornje izbe v hišo in ga izročil materi; Elija je rekel: »Glej, tvoj sin živi!« 24Žena pa je rekla Eliju: »Zdaj vem, da si Božji mož in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnica.«
Currently Selected:
1 Kralji 17: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
