Apostolska dela 21
21
Pavel potuje v Jeruzalem
1Ko smo se od njih odtrgali in se odpeljali, smo prišli naravnost na Kos, naslednjega dne pa na Rod in od tam v Pataro. 2In ko smo dobili ladjo, ki je plula v Fenicijo, smo stopili nanjo in se odpeljali. 3Zagledali smo Ciper, ga pustili na levi in se peljali v Sirijo; prišli smo v Tir, kajti tam je morala ladja blago izkladati. 4Poiskali smo učence in smo tam ostali sedem dni. Ti so po Duhu svarili Pavla, naj ne hodi v Jeruzalem. 5Ko so nam dnevi potekli, smo se odpravili in šli, in vsi so nas z ženami in otroki spremili iz mesta ven. Na obrežju smo pokleknili in molili; 6nato smo se drug od drugega poslovili; mi smo stopili na ladjo, oni so se pa vrnili na svoj dom. 7Ko smo pa končali vožnjo od Tira, smo dospeli v Ptolemaido; pozdravili smo brate in en dan ostali pri njih. 8Drugi dan smo odšli in dospeli v Cezarejo. Šli smo v hišo oznanjevalca evangelija Filipa, ki je bil eden izmed sedmerih, in smo ostali pri njem. 9Imel je štiri hčere, device, ki so prerokovale. 10Ko smo bili tam več dni, je prišel iz Judeje neki prerok, po imenu Agab. 11Poiskal nas je, vzel Pavlov pas, si zvezal roke in noge ter rekel: »Tako govori Sveti Duh: ‚Moža, čigar je ta pas, bodo Judje v Jeruzalemu takole zvezali in ga izročili poganom.‘« 12Ko smo to slišali, smo ga mi in domačini prosili, naj ne hodi v Jeruzalem. 13Tedaj je odgovoril Pavel: »Kaj počnete, da jokate in mi trgate srce? Pripravljen sem, ne samo zvezan biti, ampak v Jeruzalemu zaradi imena Gospoda Jezusa tudi umreti.« 14Ko se ni dal pregovoriti, smo odnehali in rekli: »Gospodova volja se zgôdi!«
Prihod v Jeruzalem
15Po teh dneh smo se pripravili in šli v Jeruzalem. 16Šlo je pa z nami tudi nekaj učencev iz Cezareje. Ti so nas privedli k nekemu Mnazonu, pri katerem naj bi gostovali; bil je s Cipra in že zdavnaj učenec.
17Ko smo prišli v Jeruzalem, so nas bratje radostno sprejeli. 18Drugi dan je Pavel šel z nami k Jakobu in prišli so vsi starešine. 19Pozdravil jih je in pripovedoval vse po vrsti, kaj je Bog po njegovi službi storil med pogani. 20Ko so to slišali, so slavili Boga in mu rekli: »Vidiš, brat, koliko tisoč vernikov je med Judi in vsi so za postavo vneti. 21Toda o tebi so slišali, da Jude, ki so med pogani, učiš, naj odpadejo od Mojzesa, ko jim govoriš, naj ne obrezujejo svojih otrok in naj ne živé po šegah. 22Kaj je torej? Vsekakor jih bo veliko prišlo, če bodo zvedeli o tvojem prihodu. 23Stôri tedaj to, kar ti pravimo: med nami so štirje možje, ki imajo zaobljubo. 24Te vzemi s seboj, se z njimi vred očisti in plačaj zanje, da si ostrižejo glavo. Tako bodo vsi spoznali, da ni nič na tem, kar so slišali o tebi, ampak da s svojim življenjem sam spolnjuješ postavo. 25Glede vernikov izmed poganov smo pa določili ter pisali, naj se vzdržé tega, kar je malikom darovano, krvi, mesa zadušenih živali in nečistovanja.«
26Tedaj je Pavel vzel može s seboj, in ko se je naslednjega dne z njimi očistil, je hodil v tempelj naznanjat konec dni očiščevanja, dokler se ni za vsakega izmed njih opravila daritev.
Pavla primejo
27Ko so šli sedmeri dnevi h koncu, so ga Judje iz Azije v templju opazili in vso množico nahujskali. Stegnili so roke po njem 28in kričali: »Izraelci, pomagajte! To je tisti človek, ki povsod vse ljudi uči to, kar je zoper ljudstvo in postavo in ta kraj. In zdaj je celó pogane privedel v tempelj in onečastil ta sveti kraj.« 29Videli so namreč malo prej z njim v mestu Efežana Trofima, o katerem so mislili, da ga je Pavel pripeljal v tempelj. 30Zganilo se je vse mesto in ljudstvo je vrelo skupaj. Zgrabili so Pavla, ga vlekli iz templja in takoj zaprli vrata. 31Že so ga hoteli umoriti, ko je do poveljnika vojaške čete prišel glas, da se je uprl ves Jeruzalem. 32Ta je takoj vzel s seboj vojake in stotnike in je tekel nadnje. Ko so zagledali poveljnika in vojake, so nehali Pavla tepsti. 33Tedaj se je poveljnik približal, ga dal prijeti in z dvema verigama vkleniti; nato je spraševal, kdo je in kaj je storil. 34Med množico pa so eni vpili to, drugi drugo. Ker zaradi hrupa ni mogel nič gotovega zvedeti, ga je ukazal peljati v vojašnico. 35Ko je prišel do stopnic, so ga vojaki zaradi nasilnosti množice nesli. 36Šla je namreč za njim množica ljudstva in vpila: »Proč z njim!«
37Ko so pa hoteli peljati Pavla v vojašnico, je rekel poveljniku: »Ali mi dovoliš, da spregovorim nekaj s teboj?« Ta je odgovoril: »Znaš grško? 38Torej nisi ti tisti Egipčan, ki je pred nekaj dnevi povzročil upor in odpeljal v puščavo onih štiri tisoč zavratnih morilcev?« 39Pavel je rekel: »Jaz sem Jud iz Tarza, meščan ne neznatnega mesta v Ciliciji. Prosim te, dovoli mi, da spregovorim ljudstvu.« 40Ko mu je dovolil, je Pavel stojé na stopnicah ljudstvu zamahnil z roko; nastala je velika tišina in v hebrejskem jeziku je spregovoril takole:
Currently Selected:
Apostolska dela 21: STP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
