Apostolska dela 20
20
Pavel se poslovi od Efeza
1Ko se je hrup polegel, je Pavel poklical učence in jih osrčil; nato se je poslovil in odšel na pot v Makedonijo. 2Ko je prehodil te kraje in vernike z mnogimi besedami spodbudil, je prišel v Grčijo. 3Tam je prebil tri mesece. Ko je nameraval odpluti v Sirijo, so ga Judje zalezovali; zato je sklenil, da se bo vrnil skozi Makedonijo. 4Spremljali so ga do Azije Sopater, Pirov sin iz Bereje, izmed Tesaloničanov Aristarh in Sekund, Gaj iz Derb in Timotej, iz Azije pa Tihik in Trofim. 5Ti so šli pred nami in so nas čakali v Troadi; 6mi pa smo po prazniku opresnikov odpluli iz Filipov in v petih dneh prišli k njim v Troado, kjer smo ostali sedem dni.
V Troadi. Pavel obudi mladeniča
7Ko smo se prvi dan v tednu zbrali k lomljenju kruha, jim je Pavel govoril. Ker je hotel naslednji dan oditi, je govor raztegnil do polnoči. 8V zgornji izbi, kjer smo bili zbrani, je gorelo mnogo svetilk. 9Neki mladenič, po imenu Evtih, je sedel na oknu, in ker je Pavel dalj časa govoril, je trdno zaspal, v spanju iz tretjega nadstropja padel na tla in so ga vzdignili mrtvega. 10Pavel je stopil dol, se sklonil nadenj, ga objel in rekel: »Ne vznemirjajte se, zakaj življenje je v njem.« 11Nato je šel nazaj, razlomil kruh in ga zaužil ter še dolgo govoril, do jutra; potem je odšel. 12Mladeniča so pa privedli živega in so bili nemalo potolaženi.
Iz Troade v Milet
13Mi smo pa stopili na ladjo in odpluli proti Asu, kjer smo hoteli sprejeti Pavla; tako je bil namreč naročil, ker je hotel iti peš. 14Ko se je v Asu z nami sešel, smo ga vzeli na ladjo in smo prišli v Mitileno. 15Ko smo se od tam odpeljali, smo dospeli prihodnji dan do Hija; drugega dne smo se prepeljali na Sam in naslednjega dne smo prišli v Milet. 16Pavel se je bil namreč odločil pri Efezu, da se bo peljal mimo, da bi se v Aziji ne zamudil; hitel je namreč, da bi prišel na binkoštni praznik v Jeruzalem, če bi mu bilo mogoče.
Slovo od cerkvenih starešin iz Efeza
17Iz Mileta je poslal v Efez poklicat cerkvene starešine. 18Ko so prišli k njemu, jim je rekel:
»Veste, kako sem ves čas, od prvega dne, ko sem prišel v Azijo, živel med vami 19in Gospodu služil z vso ponižnostjo, v solzah in preizkušnjah, ki so me zadele zaradi judovskega zalezovanja. 20Nič koristnega nisem opustil, da bi vam ne bil oznanjal in vas učil javno in po hišah, 21Judom in poganom dokazujoč spreobrnjenje k Bogu in vero v našega Gospoda Jezusa Kristusa.
22In glejte, kot ujetnik Duha grem zdaj v Jeruzalem, ne da bi vedel, kaj se mi bo tam zgodilo; 23le da mi Sveti Duh po vseh mestih spričuje in pravi, da me čakajo vezi in bridkosti. 24Toda mislim, da življenje zame nima nobene vrednosti, samo da dokončam svoj tek in dovršim službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da spričam blagovest o božji milosti. 25In zdaj, glejte, vem, da ne boste več videli mojega obličja vi vsi, med katerimi sem hodil in oznanjal božje kraljestvo. 26Zato vam današnji dan spričujem, da sem nad krvjo vseh vas nedolžen. 27Zakaj nisem se ognil, da bi vam ne bil oznanil vse božje volje. 28Pazite nase in na vso čredo, v kateri vas je Sveti Duh postavil za predstojnike, da vodite Cerkev Boga, ki jo je pridobil z lastno krvjo. 29Vem, da bodo po mojem odhodu prišli k vam grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi. 30In izmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo krive nauke oznanjali, da bi potegnili učence za seboj. 31Zato bódite čuječi in pomnite, da tri leta nisem nehal noč in dan vsakega izmed vas s solzami opominjati. 32In zdaj vas prepuščam Bogu in nauku njegove milosti, kateri vas more dvigniti in vam dati delež med vsemi svetimi. 33Srebra ali zlata ali obleke drugih nisem poželel. 34Sami veste, da so te roke prislužile, kar je bilo potrebno meni in mojim tovarišem. 35V vsem sem vam pokazal, da se je treba tako truditi in skrbeti za slabotne in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je sam rekel: ‚Bolje je dajati kakor prejemati.‘«
36Ko je to izgovoril, je pokleknil in z njimi vsemi molil. 37Med vsemi je nastal velik jok in oklenili so se Pavla okoli vratu in ga poljubljali, 38najbolj žalostni zaradi besede, ki jo je bil rekel, da njegovega obličja ne bodo več videli. In spremili so ga na ladjo.
Currently Selected:
Apostolska dela 20: STP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
