Rimljanom 8
8
Življenje po Duhu
1Zdaj ni torej več nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. 2Zakaj postava Duha, ki daje življenje v Kristusu Jezusu, te je osvobodila postave greha in smrti. 3Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je uresničil Bog s tem, da je poslal svojega Sina v podobi grešnega mesa; da bi zmagal greh, je obsodil greh v mesu. 4Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne hodimo po smernicah mesa, ampak duha. 5Zakaj tisti, ki se usmerjajo po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki se usmerjajo po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno. 6Toda težnje mesa vodijo v smrt, težnje duha pa vodijo v življenje in v mir. 7Zakaj v težnjah mesa je sovraštvo do Boga, ker se ne podrejajo božji postavi in se podrejati tudi ne morejo. 8Tisti, ki živijo po mesu, ne morejo biti všeč Bogu. 9Vi pa ne živite po mesu, ampak po duhu, če le prebiva v vas božji Duh. Če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov. 10Če pa je v vas Kristus, je telo sicer mrtvo zaradi greha, duh pa je življenje zaradi opravičenja. 11In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa.
12Potemtakem, bratje, nismo dolžniki mesu, da bi živeli po mesu. 13Če namreč živite po mesu, boste umrli, če pa z duhom morite dela telesa, boste živeli. 14Zakaj vsi, ki se dajo voditi božjemu Duhu, so božji sinovi. 15Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!« 16Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo božji otroci. 17Če smo pa otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani.
Prihodnja slava
18Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. 19Zakaj stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju božjih sinov. 20Stvarstvo je bilo namreč podvrženo minljivosti, in sicer ne po svoji volji, ampak po volji njega, ki ga je podvrgel, a vendar v upanju: 21da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo poveličanih božjih otrok. 22Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. 23Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa. 24Odrešeni smo bili namreč v upanju; upanje, ki je uresničeno, pa ni več upanje; kdo bo upal to, kar že vidi. 25Če pa upamo to, česar ne vidimo, pričakujemo to s potrpežljivostjo.
26Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kaj je treba prositi, toda sam Duh prosi za nas z nedopovedljivim zdihovanjem. 27In on, ki preiskuje srca, vé, kaj namerava Duh: saj prosi za svete, v skladu z božjo voljo. 28Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu. 29Zakaj tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati. 30Tiste, ki jih je vnaprej določil, pa je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.
Hvalnica božji ljubezni
31Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo bo zoper nas? 32On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim podaril tudi vsega drugega? 33Kdo bo obtoževal božje izvoljence? Bog opravičuje! 34Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, je vstal od mrtvih in sedi na božji desnici ter prosi za nas? 35Kdo nas bo ločil od ljubezni, s katero nas ljubi Kristus? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? 36Prav kakor je pisano:
»Zaradi tebe nas ves dan pobijajo,
imajo nas za klavne ovce.«
37Toda v vseh teh preskušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. 38Zakaj prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne oblastva 39ne visokost, ne globokost ne kakršnakoli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni, s katero nas ljubi Bog v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.
Currently Selected:
Rimljanom 8: JUB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
