YouVersion Logo
Search Icon

3. Mose 25

25
O Debleskro bersh, kai lell i hachetikri phub pale newi soor
1O baro Dewel penas ap o Mose ap i berga Sinai: 2Pen ap i Israelitarja: Te wenn tumer an ko them, hoi me tumen dau, palle te well ko themes hako eftato bersh i Debleskro bersh, kai witsrenn tchi an i phub dren, te well kowa baro. Krenn kowa jaake, te sharenn man! 3Shob bersha witsress djob an i phub, un tchiness tire drakengre ruka, un aness dren, hoi mukas o them tuke bares te well. 4O eftato bersh hi i Debleskro bersh, kai i phub nai lell newi soor. Kau bersh hi o baro Debleske. Ap tiro kotar phub witsress tchi win, un tchiness gar tire drakengre ruka. 5Kowa, hoi pre djal ap tiro kotar phub, aness gar dren. I drake hoi wenn, kai tu kol ruka gar tchinal, tchiness gar tele. Koi phub hunte lell pale newi soor. 6Hakeno tumendar nai lell khetne, hoi lo hatsell ap o them: tumer un tumare budepangre, mursha har djuwja, ninna kolla, kai budrenn hako kopo jek diwes pash tumende, un kolla, kai jek tsiro pash tumende djiwenn. 7Ninna tumare vieche un kol diwje vieche, kai an o them djiwenn, kolla nai chan kolestar, hoi an ko bersh pestar bares was.
O Debleskro bersh, kai i tseli sijaan muklo well
8Ap ko tsiro, kai rikran efta kope ko Debleskro bersh dren, kowa hi pal 49 (star-deesh-te-enja) bersha, 9mukenn an o 50. (paash-sheelto) bersh, an o eftato tchon, ap o deshto diwes an i phurdepaskri te phurdell an o tselo them. Kowa hi o diwes, kai halauter krik lino well, hoi mank tumende un o baro Debleste tardo hi. 10O 50. (paash-sheelto) bersh hi o baro Debleske. An kau bersh denn win gole, te well hakeneske, kai an ko them djiwell, peskri sijaan muklo. Un te his leskri sijaan jaake baro, te bikras pes lo ap i wawareske, hunte mukell kowa les pale te djal. Hakeno tumendar lell kowa pale, hoi leskro his, un nai djal khere pash peskre menshende.
11An kau 50. (paash-sheelto) bersh hunte well i tseli sijaan muklo. Witsrenn kek djob an i phub, un tchinenn kek djob tele, hoi pestar dran i phub was. Tchinenn witar kek drake tele, hoi wan bares an kau bersh, kai tumer kol ruka gar tchinan. 12An kau tselo bersh hunte well kek budi kerdo ap tumari kotar phub. Hakeno nai chal kowa, hoi hatsell lo, kowa hoi pestar bares was. 13An ko bersh, kai i tseli sijaan muklo well, lell hakeno peskri phub pale, hoi leskro his.
14Te bikreh i kotar phub ap i wawar Israelitari, oder te gineh lestar i kotar phub, palle dess les gar pal o kand! 15Kowa, hoi tu leske plaissreh oder job tuke plaissrell, hunte djal pal kol bersha, hoi wenna, bis te well ko bersh, kai i tseli sijaan muklo well. Kol lowe djal pal kowa, kitse bersha nai anell o ginepaskro kowa dren, hoi ap ko kotar phub bares well. 16Atchenn bud bersha, palle hunte well budeder plaissedo har te atchenn gar bud bersha. Plaissedo wenn kol bersha, kai djob nai dren anlo well, un gar ko kotar phub. 17Kek te dell o wawares pal o kand! Rikrenn tumenge tumaro Debles glan i jaka pash halauter, hoi krenn! Me, o baro Dewel, hom tumaro Dewel. 18Doleske krenn, hoi tumendar kamau, un djiwenn pal miro tchatchepen! Palle nai djiwenn tumer an kau them kek darjah. 19Un o them anell tumenge jaake bud win, te hi tumen doha chapaske. Un tumer nai djiwenn an kau them, un tumen hunte well kek daar.
20Te putchenn: “Hoi chas an ko eftato bersh? Te witsrah tchi ap i phub win, nai anah ninna tchi dren.” 21Palle penau me: Me tchiwau miri bacht ap tumari phub an o shobto bersh, te anell i phub jaake bud djob win, te rikrell kowa triin bersha. 22Te witsrenn tumer palle an o ochtato bersh djob win ap tumari phub, palle hi tumen gomme doha te chal kolestar, hoi an o shobto bersh dren anan. Un tumen hi doha, bis te lenn o newo djob dren.
23Ma bikrenn ko them jaake, te well kowa hako tsireske i wawareske! Ko them hi mange. Un tumer han har wi-themarja, kai mukau pash mande te djiwell. 24Te bikrenn i kotar them, palle krenn kowa jaake, te nai well ko them palpale ginlo.
I bikedo kotar them well palpale ginlo
25Te was tiro phraal – i wawar Israelitari – tchorwelo un hunte bikrell i kotar leskri phubjatar, palle hunte ginell les jek dran leskri familja pale#25:25 wörtlich: sein nächster Verwandter . 26Te hi les kek, kai ko kotar phub nai pale ginell, un leskro wast anell doha lowe khetne, te nai ginell job kokres les pale, 27palle plaissrell lo jaake bud, har an kol bersha dren anlo wals, kai atchenn, bis te well ko bersh, kai i tseli sijaan muklo hunte well. Jaake well ko kotar phub pale leskro. 28Te anell leskro wast kowa gar khetne, hoi job hunte pale plaissrell, palle atchell ko kotar phub an o wast kolestar, kai les ginas. An ko bersh, kai i tseli sijaan muklo well, lell les kowa pale, koleske ko kotar phub his.
29Te bikrell jek i kheer an i foro, kai i massuri trul ko foro hi, palle well les i tselo bersh, te nai ginell lo les pale win. 30Te well ko kheer gar win ginlo, un ko bersh hi trujel, palle rikrell les o ginepaskro un kolla, kai pal leste wenna hako tsireske. Kau kheer well gar pale dino koleske kowa his, an ko bersh, kai i sijaan muklo well.
31Hi wawartchandes, te hi ko kheer an i gab tardo, kai kek massuri trujel hi. Palle hi ko kheer har i kotar phub. Ko kheer nai well win ginlo, un palpale dino an o bersh, kai i sijaan muklo well.
32An kol forja, kolen i Levitarja hi, nai ginenn kolla hako tsiro lengre khera pale. 33Te ginell jek lendar peskro kheer gar pale, well ko kheer leske pale dino an ko bersh, kai i sijaan muklo well. I khera, kolen i Levitarja hi an i forja, hoi lenge dino wan an o them Israel, kol forja atchenn lengre. 34Ninna ko them glan i forja, kai i vieche chan, well nai gar bikedo. Kowa hi lenge hako tsireske.
Hoi te kress, te well i Israelitari tchorwelo
35Te well tiro phraal tchorwelo, un nai rikrell gar, hoi leskro hi, palle wess ap leskri rig. Muk les pash tute te djiwell, har te wals lo i wi-themari oder jek, kai i tsiro pash tute budrell. 36Te patseh leske lowe, putch gar budeder lowe pale. Rike tuke o baro Debles glan i jaka, un kre, te nai djiwell tiro phraal pash tumende! 37Tu putchess lestar gar budeder lowe pale, har tu leste dal, witar gar budeder chapen har tu leske patsal. 38Me, o baro Dewel, hom tumaro Dewel, un anom tumen dran o them Egiptia win, te dap tumen o them Kanaan, te wap tumaro Dewel.
39Te well tiro phraal jaake tchorwelo, te bikrell lo pes ap tute, palle mukess les gar kowa te krell, hoi i ginlo budepaskro hunte krell. 40Job te well tuke har jek, kai budrell pash tute un well haki rat plaissedo. Har jek, kai jek tsiro pash tute djiwell un budrell, atchell lo pash tute, bis te well ko bersh, kai i tseli sijaan muklo well. 41Palle mukess les tu pale djal, ninna leskre tchawe leha, te nai djan le pale pash lengre menshende un pash lengro kotar phub, hoi jon lengre phurendar lan. 42I tsele Israelitarja hi mire budepangre, kolen me dran o them Egiptia win anom. Jon nai wenn gar bikedo, te wenn le ginle budepangre. 43Tu wess gar sorjah rai pral lende! Rike tiro Debles glan tire jaka!
44Te kameh tuke budepangre te ginell, mursha un djuwja, palle gin len kol wawar menshendar, kai an i themma trul tumende djiwenna, 45ninna fun kol wi-themarja, kai pash tumende djiwenn. Len un lengre tchawen, kai an tumaro them boldo wan, nai ginenn tumenge, te wenn le tumare budepangre. 46Kolen nai denn ap tumare tchawende dureder, te wenn le lengro pal tumaro merepen. Jon atchenn lengre ginle budepangre jaake rah har djiwenn le. Tire phrala, kol wawar Israelitarja, pral kolende hunte wess gar sorjah rai.
47Te well jaake, kai well i wi-themari, kai pash tumende djiwell, brawelo, ninna jek, kai i tsiro pash tumende djiwell. Un tiro phraal, i wawar Israelitari, well tchorwelo, un bikrell pes ap ko braweleste oder leskre tchawende, 48palle hunte well jaake, te nai ginell les jek pale. Leskro phraal, 49leskro kak, koleskro tchawo oder i wawar dran leskri familja ginell les win. Te nai anell lo kokres jaake bud lowe khetne, palle ginell lo pes kokres win. 50Un khetne koleha, kai ginas les, dikell lo palla, kitse bersha job leske budras un kitse bersha atchenn, bis te well ko bersh, kai i tseli sijaan muklo well. Ko tsiro, hoi job pash koleste budras, well tele tserdedo. Kol bershenge, kai atchenn pral, hunte plaissrell lo jaake bud, har jekeske plaissedo well, kai haki rat peskri budjake plaissedo well. 51-52Te hi gomme bud bersha, bis te well ko bersh, kai i tseli sijaan muklo well, hunte plaissrell lo budeder, har te atchenn gar bud bersha pral.
53Leskro rai hunte djal leha trujel, har te wals lo i budepaskro, kai haki rat plaissedo well. Denn jak, te krell lo leha gar, har te wals lo leskro ginlo budepaskro. 54Nai ginell kek les win, hunte well job peskre tchawentsa win muklo an ko bersh, kai i tseli sijaan muklo well. 55Tumer Israelitarja han mange. Mire budepangre han tumer, kolen anom me dran o them Egiptia win. Me, o baro Dewel hom tumaro Dewel.

Currently Selected:

3. Mose 25: Sint2021

Highlight

Copy

Compare

Share

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in