YouVersion Logo
Search Icon

Markus 9

9
1Asogo mo’gulentesirik e, wene mesik disogo mo’gulentesi,
“His henemin edik welegep yema a’ge pema warom erlak welat, Allah annisogoat eragam honobouema henil arat hagup ani o, oluk demat mo’gulhentegis o,” oluk mo’gulentesi.
At Yesus dom pam ligagarik oruakma
orogole muat takpesi wene
(Matius 17:1-13; Lukas 9:28-36)
2 # 2Pet. 1:17,18 At Yesus en wene asogo mo’gulentesirik e, agauwa hebarlik pam nogo oluk en, Petrus emin, Yakobus emin, Yohanes emin, enemategat wogonoboluk dom yat a’ge pam ligaga. Ligagarik oruakma, at ebe is enil pam mu ’gela’geat takpasulat, 3osum orogole muat ’gut amulit a’bik agalat, tegei. Asogo tegei ai, aphwami ’gwiangma yema sum emerogwi enaluk a’ge en emerogwiam amulit a’bik ago ai ’gela’ge re, erlak o. We, amulit muat ’gela’ge ’gut modogat aga o. 4Asogo agama enil yethegesa ’gal e, at Elia Musa e’birek hebarligen egesarik Yesus emin weneane ogumu entigisa. 5Asogo entigisarik, at Petrus en e, Yesus disogo mo’gulesi,
“Nue. Nis o yema obat welege hegi. Holuk e, nis orabo henaganat woruok o. Hat hebaget mesik, Musa paget mesik, Elia paget mesik, uthontul o,” oluk mo’gulesi. 6Asogo mo’gulesi ai re, Petrus arilak enemin onogorlok egesarik e, at en wene ’gesogo u ’gela’geat, pobitu erlak welat mo’gulesi ai o. 7#Mat. 3:17; Mrk. 1:11; Luk. 3:22Asogo egeimu, o hena sebelonobou agarik, at Allah iak o hena ano ogola en, disogo mo’gulentesi,
“An nomlogo nede hwedik a’ge ebe aiat o. Holuk e, at iak hwelak wolomup o,” oluk mo’gulentesimu re, 8is Petrus lak enil erlik-erlok hegesa a’ge re, is ado enemin modok erlagat welegesa. We, Yesus ematek nak oruakma hegesa.
9Asogo tigisarik e, dom pam en ’bu agalat, at Yesus en e, disogo mo’gulentesi,
“An abat daklau wegi ano nebe watnobuema wareiktik en, pobuk nelaluk om erlak oruakhwe, an nebe takpasukhwe henil niegep a’ge ano, aphwami ado modok mo’gulentagup o. We, pobuk nelaluk eikmu en de, mo’gulentagup ani o,” oluk enesa’go wetil-wetil, wogonoboluk ’bu aga. 10Enesa’go weregeimu re, wene onogola wegesa a’geat de, is-is nak ogulat e, disogo egesa,
“Watnobuema pobuk nelaluk eigoluk egei ai re, no’gosogo tua a’ge paget egei epegep,” oluk edip heratil-til ’bu egesa. 11#Mal. 4:5; Mat. 11:14Asogo il-il ’bu agalat, Yesus ebam hin wogulat disogo mo’gulegisa,
“Is ap Allah iak pelal wogo eiye a’ge ebano en e,
Elia naduk wema o, oluk ogwi ai re, no’gosogo en,” oluk hin wegesa. 12Hin wegesema, at Yesus en e, disogo mo’gulentesi,
“At Elia naduk wemarik e, di tagalat yu tagalat degelil wema, oluk ogwi ai demat a’geat de, an abat daklau wegi ano paget wene pelal disogo wokho pegesema oruak o,
At ebe nenebit, oluk, ukpoluk, di obotut yu obotut modok wiagapsogo pouwa o, oluk pelal wokho pegesema oruak ai no paget egesa epegep. 13Asogo egesema oruak a’geat de, an en mesik mo’gulhentaik o. At Elia ebe arat waga a’geat de, at ebaget,
Disogo tua, oluk pelal wokho pegesa hegitsogo is aphwami en asogo tu enagai enat wiagap pegesa ai o,” oluk mo’gulentesi.
Yesus en mu’gat ebabut wiak a’ge malik mesik ogola ’gwi lagarik oruakma henokho
lebikpesi wene
(Matius 17:14-20; Lukas 9:37-43)
14Yesus en wene asogo mo’gulentesirik osi iak wogu legesa a’ge pema akhit ebano ene’bek ’bu egesa ’gal e, aphwami enebe a’bigat eneragam pema-pema odoktak welat, is ap Allah iak pelal wogo eiye a’ge ebano emin wene ’balugumu enil entigisa. 15Enil entigisema re, is aphwami esan ebano en enil erianoat yerontoluk e, Yesus erliktugulat pungtak hau wosu egesa. 16Hau wosu egesema, at Yesus en e, osi ebano disogo mo’gulentesi,
“His is enemin wene ’balugu legep ai no paget ’balugu legep,” oluk mo’gulentesimu re, 17is aphwami esanat odoktigisa a’ge ebano ap mesik en e, disogo mo’gulesi,
“Nue. An nomlogo yu mu’gat ebabut wiak a’ge ogola ’gwi lagarik oruakma iak modok oso erlak agama en he’bek woluk wegi ai o. 18Mu’gat ebabut wiak a’ge ano ogola ’gwi lagarik e, ebe ’gwiangma dukhaksogo ’belabegeimu re, emde ele’gwe was hoposogo iak ’gerlit mariselat, e’gik oyuk ning-nangsogo waragoat o. Ai en e, hat hosi hiak wogwi a’ge yema en henokho libemagoluk yo’go enebegi a’geat de, is en no’gosogo henokho lebikpo ’gela’ge aga,” oluk mo’gulesi. 19Mo’gulesimu re, at en is aphwami ebano disogo mo’gulentesi,
“His aphwami o yogodak welegep a’ge yu re, henede nebam he’berik erlak welegep yema re! An nepe mosogo agauwa merenam henemin wolomul no. Malik ai an ne’bek woluk manis o,” oluk mo’gulentesimu e’bek woluk wegesa. 20Woluk wegesema re, mu’gat ebabut wiak a’ge ano en il Yesus yethesirik e, erianoat malik ano e’gik oyuk modok ningtak poluk dukhaksogo ’gwiangma ’bi lagama re, was emde lo’gwe libagokhwe, ebe erlebik til lasu laga. 21Asogo tise lagama re, at Yesus en malik ano aik pam hin wasulat e, disogo mo’gulesi,
“Malik yu disogo tago yu re, ’ga hwerli en tegei,” oluk mo’gulesimu, at en e, disogo mo’gulesi,
“Hwerli ebe malik wei a’ge hwerli pam en tago a’geat o. 22At mu’gat ebabut wiak a’ge ai en, malik ebe yu werigoluk e, odoukmu ’belakpasulat, ik olomu ’belabiselat, agauwa hwedik-hwadigat walhasu modogat oruak o. A’ge re, hat en elirat tik epegen holuk e, hedeaptoguntik ou ai obapnentemen o,” oluk mo’gulesi. 23Asogo mo’gulesimu, at Yesus en e, disogo mo’gulesi,
“Hat en e,
Elirat obaptogun holuk e, tin o, oluk mo’gulnigen ai nopaget no. Aphwami enede Allah ebam he’berik poluk di a’ge yu a’ge elit tu nagat o,” oluk mo’gulesimu, 24erianoat, malik ano aik en e,
“Eige, nue. Nede pema re, Allah ebam he’berik welegi a’geat de, nede pema re, ebam he’berik welegi erlak ai re, hat en obapnebin o,” oluk iak loksogo mo’gulesi. 25Asogo mo’gulosokhwe erianoat, aphwami pema pungtagat e’bek odoktu egesema re, at Yesus il yerontoluk e, mu’gat ebabut wiak a’ge ano wene yagesi. Wene yageselat e,
“Hat mu’gat hebabut wiak a’ge yu en, malik yu iak erlagap pasulat, esa’go lerak pasulat, tise legen ai re, ogola eria enat, henokho libemen. Liboroguntik e, pobuk ogola ’gwilo modok erlak o, oluk mo’gulhegis aiat o,” oluk wene yagesimu re, 26mu’gat ebabut wiak a’ge ebano iak logat il-il malik ano ogola ’gwi lagarik welaga a’ge e’gik pirok oyuk pirok hasulat henokho libagama re, malik ano ebe werak a’ge ’gela’geat agama re, is aphwami esan ebano onogola en waraga hwi a, oluk disogo egesa,
“Ebe waraga ai o,” egesa.
27Asogo egesa a’geat de, at Yesus en malik ano e’gik tenakho edikpesimu inaga. 28Inagama re, at Yesus ano olema ’gwi lagarik oruakma, at osi iak wogu legesa a’ge ebano e’bek ’gwi legesarik, emin enemategat welat e, disogo mo’gulegisa,
“Nis en e, at mu’gat ebabut wiak a’ge ai henokho lebikpo mia ai re, no oluk en aga epegen,” oluk ebam hin wegesa. 29Hin wegesema, at en e, disogo mo’gulentesi,
“Mu’gat ebabut wiak a’ge ai re, di pam yu pam walholuk tumu re, henokho libom mia o. We, se’banat umu nak e, elirat henokho libemayat o,” oluk mo’gulentesi.
Yesus en, “An watnobuayat o,” oluk naduk mo’gulentesirik en pobuk mo’gulentesi wene
(Matius 17:22-23; Lukas 9:43-45)
30-31Asogo mo’gulentesirik, at Yesus en wene osi iak wogu legesa a’ge ebano nak, o Galilea dogo’gwe ebela lagalat mo’gulentil laigoluk, disogo mo’gulentesi,
“Yesus ano yu waga o, oluk, aphwami ado enaluk ema no oluk e, mo’gulentagup. Nebit o,” oluk mo’gulentesirik, wene mesik disogo mo’gulentil laga,
“An abat daklau wegi ano re, ap en yo’go louwarik is ap ado ene’gik pam nobouema watnobua o. Asogo watnobuema re, agauwa ’biren werak weleiktik en, agauwa henaganak a’ge nelaluk eik o,” oluk mo’gulentil laga a’geat de, 32is en wene ai wongtak pegesarik e, hin wokho onogorlok en mo egesa.
Yesus osi en, “’Gain e, hat no? Anat o,” ogulat, eniak sagalil legesa wene
(Matius 18:1-5; Lukas 9:46-48)
33At Yesus en osi wene asogo mo’gulentil lasu lagarik e, o Kapernaum lagarik olema ’gwi laga. ’Gwi lagarik e, osi ebano disogo mo’gulentesi,
“His e, ebela’gwe wagalat e, wene no wene ’balil wegep,” oluk hin wesi. Asogo hin wesi a’geat de, 34#Luk. 22:24is ebela’gwe lagalat,
“’Gain honuk logo a’ge re, hat no? Anat o,” ogulat, eniak sagalil legesarikmu no oluk e, eniak u erlagat mo egesa. 35#Mat. 20:26,27; 23:11; Mrk. 10:43,44; Luk. 22:26Mo egesema re, at huragarik, at osi enebe 12 ebano,
“Horoksogo ya manis o,” oluk mo’gulentesimu wegesema re, disogo mo’gulentesi,
“Hat mesik is ap yema onue honuk logo a’ge om hagai holuk e, enebe ’berlegat onot otluk e, eneragam a’ge ’gela’geat om o,” oluk mo’gulentesi. 36Asogo mo’gulentesirik e, malik wei a’ge mesik pou wagarik e, ene’gerlakma ’burlmu edikpoluk agaimu wesirik e, is ebano disogo mo’gulentesi,
37 # Mat. 10:40; Luk. 10:16; Yoh. 13:20 “Sa en malik yu ’gela’ge mesigat a’ge agaikhe en an nebaget wasu holuk e, an nebeat woknobua o. Ye, sa en an nebe woknobua holuk e, an nebe woknobua puk o. Naik peraknobou waga a’ge ano ebeat wouwa o,” oluk mo’gulentesi.
At Yesus en, “Sa en, nis wene yaknentasu erlak holuk e, at ebe nis oruak o’gwe a’geat o,”
oluk mo’gulentesi wene
(Lukas 9:49-50)
38Asogo mo’gulentesimu en, at Yohanes en e, disogo mo’gulesi,
“Yesus nue. Ap mesik nis ’gwi legerik nenemin denaga lege erlak a’ge en mu’gat enebabut wiak a’ge aphwami onogola ’gwi lotluk oruakma hat honuk ’balogo henokho lebigonobogukhwe nenil hegerik e, at ebe nis nenemin denaga lege erlak a’ge ai en e,
Hat asogo tago puk o, oluk wene yagige o,” oluk mo’gulesi. 39-40#Mat. 12:30; Luk. 11:23Asogo mo’gulesimu, at en e, disogo mo’gulesi,
“Sa en nis wene yaknentasu erlak holuk e, at ai nis oruak o’gwe a’geat o, holuk wene yagoum e, erlak o. Sa en an nonuk ’balogo elalinat tu puk a’ge tagalat e, lagaksogo an nobok wiak ’balu erlak o,” oluk mo’gulentesirik, mesik disogo mo’gulentesi,
41 # Mat. 10:42 “An niak demat mo’gulhentaik o. Is aphwami agaikhe en e,
Is Kristus osiat o, oluk, ik na’gogo wokhontouwa holuk e, Allah en o’go wogontouwa a’ge ai, horlo erlakma en nal ema erlak o. Wogontouema re, horlouwayat o,” oluk mo’gulentesi.
Aphwami en is pema wiak tuagoluk onogola ’gagalogwi wene
(Matius 18:6-9; Lukas 17:1-2)
42Asogo mo’gulentesirik e, mesik disogo mo’gulentesi,
“Ap sa en malik wei a’ge yu ’gela’ge mesigat agaikhen ede
an nebam he’berik oruakma ’goboksogo uknobouwagoluk ogola ’gagalua ano pam an nebe ’goboksogo uknebasu holuk e, at ogola ’gagaliso a’ge ano helep lok a’ge en o’gorlop pam herle erlilogo re, ik laut ye’gelakma hwikhai lelepma re, op o. 43-44#Mat. 5:30Hene’gik en wiagaphonobu ’gela’ge takhenebasu holuk, hene’gik pema akhit ’balogo hwikholuk e, hene’gik pema akhit nak welat aphwami enelaluk modok welagaimu eba ’gwilo re, op o. A’geat de, hene’gik pema oruakma re, henebe wiakma, [odouk nekhi oso erlakma sobon e’gen waragai erlak enebam pasu modok welagaimu] eba hwikhontouema re, wiak o, oluk, hene’gik pema ’balogo ukpemit o. 45-46Honoyuk en wiagaphonobua’ge ago holuk, pema akhit ’balogo hwikholuk, honoyuk pema akhit nak welat aphwami enelaluk modok welagaimu eba ’gwi loma re, op o. A’ge re, honoyuk pema-pema oruakma henebe odouk nekhi oso erlak sobon e’gen warom erlak enebam pasu modok welagaimu eba hwikhontouema re, wiak o, oluk e, honoyuk pema akhit ’balogo hwikhemit o. 47-48#Mat. 5:29#Yes. 66:24Henil en wiagap henebiso holuk, henil pema akhit hwelilogo hwikholuk pema akhit nak welat Allah eragam ’gwi loma re, op o. A’ge re, henil pema-pema welema holuk,
wiakma odouk nekhi oso erlak sobon e’gen waragai erlak a’ge ano enebam pasu modok welagaimu
eba hwikhentai lo re, wiak o, oluk e, henil pema akhit hwelilogo hwikhemit o. 49Wam Allah warogulat, mayu pelogwi ai ’gela’ge, aphwami enebe lo’bok Allah paget obat welemagoluk, odouk enebam pouwa oruak o. 50#Mat. 5:13; Luk. 14:34,35Mayu ai op a’geat de, orlouk erlak ago holuk, no’gwe pam en orlouk oruagap tu epegep. Erlak o. Mayu ai honogola pekharok welat, aphwami ado pema henemin la’buksogo welemis o,” oluk mo’gulentesi.

Currently Selected:

Markus 9: Wul

Highlight

Copy

Compare

Share

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in