KISAH PARA RASUL 21
21
Paulusa Tirus Aip Hon Siprus Bakon Hon Wande 21:1-3
1Taiphe, nua diplop yol tan kolop eenonupno, ok manon min tan Kos aip tutum uno, Rodos aip hon Pataras aip hona wando. 2Taen, bakon kapu tan ok manon min pimkulo dunonupno, Fenisia bakon ok hit bali tan wando. 3Tauphe, ok hit til bali pulau Siprus nu wakla yingila atmendo. Puo, Siria bakon Tirus aip tutuma mum wando. Tirus aipa ok manon min tan bungo buo kulekhe, dun dunon bali nua wando.
Allah Baee Tan Paulusa Yerusalem Aip Ngin Unona, Doo, Nede 21:4-6
4Taenonupno, bakon kapu Yesus heme aonkae pukon pimkulo dakan, dingme petnen i hon balindo. Putauphe, Allah Baee tan ikait puma Yesus heme aonkae ben Paulusa Yerusalem aip unon pukona, doo, nede. 5Putaekhe, dingme petnen hihi heeka, nua unemno pinong dakado. Tauphe, Yesus heme aonkae hon kalbelki koo hon i tenaa hon nu yuma dumla wando. Taenonupno, nua okhit tungul bali tan dikbiten, Allah kali auphe, i tana nu pukona yep mumo, eediip. 6Taiphe, nua ok manon min bali himindo. Tauphe, ikel aipa haluk ia wandiip.
Allah Baee Tan Paulus Pukon Haluk, Doo, Aede 21:7-14
7Taiphe, nua Tirus aip koten, okhit bali tan mum Tolemais aip wando. Taenonupno, bakon kapu Yesus heme aonkae hona dingme maki balindo. 8#Kis. 6:5, 8:5Taakoho, dameka Kaisarea aip wando. Taenonupno, Pilipus, Allah Weng kalinka eonki, kaka petnen hon lipyediipki e apa nua balindo. 9Kaka kapua e tena wanang imki do tan aphapalakae laplaoki i yuma nabikae.
10 #
Kis. 11:28
Dingme mina tepa nua e apa kapu balinuphe, kaka nabiki enila Agabus ea Yudea bakon tan nu bali dakende. 11Taenonekno, e tan Paulus kubat dunonekno, ekel etula hon yon hona nong daen kali eede. E tan puonedea, nea Allah Baee tan kukup neehee wenga kali eokne. Kapua kaema tep: kubat kape hibilkia ne tan nong daakohii tepa Yerusalem aip Yahudikae tana nong dap aenonipno, Yahudi don dokae etul balia paep aoknediip. Agabus tan kali eede.
12Taekhe wenghenonupno, nu tan hon ikait balinipkae tan hona Paulusa Yerusalem aip e-ngin unon pukon pisnonupno, doo, aedo. 13Tauphe, Paulus tan kali eedea, mina min pukon ipa amonipno, ne diplop pakop neehiip yoko? Yerusalem aip unikhe, nong dap neon edo niphe denon edo nea Tuhan Yesus enila tan denon pukona hihi ngol mookohii, eede. 14Taekhe, nu tan pis aedo puo, kali aup wenga e-wenghaano tamde. Kauma pukon nu tana, nupa dimno kotoknup. Tuhan pinonga mum, puonedo.
Paulusa Yerusalem Aip Ngin Wande 21:15, 16
15Taakoho, dingme mina tepa hihi heekhe, Yerusalem aip ngin unemno wol tan ngin wando. 16Tauphe, Kaisarea aip Yesus heme aonkae hel nu hon ngin wando. Taen, i tana kaka enila Manason Siprus bakonki ea pumon tan Yesus heme aedeeki, e apa dio wa eemno taakodiip.
Paulus Ea Allah Ap Himinde 21:17-26
17Taen, nu Yerusalem aip ngin unuphe, Yesus heme aonkae tan nu pukona pinong yep dakadiip. 18Taiphe, dameka Paulus hon nu hon yuma Yakobus bali unuphe, gereja puma ngolkae hel yum pabalindiip. 19Taiphe, Paulus tana, yep mumo, eede. Taenonekno, Allah tan Paulus ben Yahudi don dokae bali kukup aekhe, hemede min yum ikaita kali eede.
20Taekhe, ia wenghenonipno, Allah pukon kitoka aendiip. Taen, i tan Paulus pukon kali aediipa, ningo, bakon kape Yahudikae ia dito diop Yesus heme aediip. Puo, Taurat weng Musa hemon min hel dalo tan ia heme hemip. 21Taen, ia wenghendiipa, Paulus, ea Yahudikae mum puo, Yahudi don dokae hon balindiipkae pukon kalinka eede. E tana, ipa Musa hemona kotni hon ip tena we kal hakando kukmii hemon pukon hel kotenonipno, ip umdipki hemediip min kapu hel yuma kotni. Paulus tan weng kapu kali eeheekhe, Yerusalem aip Yahudikae tana wenghendiip. 22Kanek, nupa mina heokneho yoko? Ia hep talenheep pukona hihi wenghenhiip. 23#Bil. 6:13-21Kauma nek, kukup heoknup wenga hepa putaokneheep. Nukait bali kaka laplaoa e-koton pukon hemo kukmii min hemonkaea labalinhiip. 24Kanek, hep hon i hon diplop til bali okdokyen, hep tana hiwol eephe, ia kamil tapotoknehiip. Taiphe, kaka yuma atmenonipno, kal heoknehiipa, Paulus pukona nua mok wenga kaldiphe wenghendo. Taen, ia kal heona ea Musa depende wenga yuma tutum hemedeeki, puonoknehiip. 25#Kis. 15:29Yahudi don dokae puo, Yesus heme aediipkae pukon nua i pukon keek bop eedoa, doo, ipa noma baee talaki kutu pukon hemomipkia ipa e-weoknehiip. Hon yapi min hel e-weoknehiip. Hon kum deon min hel e-weoknehiip. Hon wop hek damon hel kotoknehiip puonekot, nu tan keek bop eedo. Weng kape yuma ngolkae tan Paulus pukona kukup aediip.
26Taiphe, dameka Paulus hon i kukmii heonkae hona ok dokyediip. Taen, Paulusa Allah ap til bali uno, ia mina dingme okdokyen hihi heon pukon hon ikel yuk yuk tan Allah aon mina aon pukon hona kali eede.
Paulusa Allah Ap Bali Tan Nganandiip 21:27-30
27Putaakoheek, dingme petki hihi heaano putaekhe, propinsi Asia bakon Yahudikae tan Paulus atme aenonipno, pinong tala daklo nganandiip. 28Taen, ia kaka yum pukon kali eediipa, Israelkaeo, kaka kape tana bakon yum kalinka eedea, nup Israelkae pukon hon Taurat weng pukon hon Allah Ap pukon hon yuma kotni, puonede. Taen, e tan kaka Yunanikaea Allah Ap kape hel dio tale himinonekno, Allah Ap dangdong heekode. Ikait propinsi Asia bakon Yahudikae tana Yerusalem aip Yahudikae pukon kali eediip. (29#Kis. 20:4 I propinsi Asia bakon Yahudikae tan Trofimus, ea Epesus aipki hon Paulus hon Yerusalem aip til baliniphe, atme eediip. Kauma pukon i pinonga Paulus tana Trofimus Allah Ap til bali dio wanhee, pinong dakadiip.)
30Taiphe, Yerusalem aipkae hel pinong tala dokyen dun deenonipno, Paulusa nganan dio dumla uniphe, yot ngookodiip.
Roma Bakon Ebonkae Tan Paulusa Nganan Nong Daakodiip 21:31–22:21
31Taenonipno, alemno tamiphe, Yerusalem aipkae yalum buen biliphe, Roma bakon ebonkae abolki ea wenghende. 32Taekhe, e hon e tenaa ebonkae hona bilip bali melpakan dake wandiip. Taiphe, Paulus nelme aipkaea ebonkaea atmenonipno, Paulusa haluk nelmona kolop aediip.
33Taiphe, ebonkae abolki tan Paulusa ngananonekno, e taopkae pukona, nong besi lao tana nong dap aani, eede. Taen, e tana, kaka kapea minaki yoko? Ea mina min tala heekohee yoko? kalin tame eede. 34Taekhe, makae weng dalo tana, ea kaema hemehee puonediip. Taiphe, dokae tana, doo, ea kauma mum hemehee puoniphe, ebonkae abolki tan Paulus tutum hemehee mina e-wenghani tep heekhe, e tenaa pukon, kaneka, nup aipa dio unoknup, eede. 35Taekhe, ebonkae tan Paulusa nganan i apa kapol don dio uniphe, diopkae tan alemno tamdiip. Taiphe, ikait tan ea nganan dun dam paen, dio ap wandiip. 36Putaiphe, malona kaka diop hakwo talen, weng dalo tan, alni, puonediip.
37I tan dio ap himi aemno taiphe, Paulus tan ebonkae abolki pukona, nea yep kalin tame heeni tep yoko? Taekhe, ebonkae abolki tana, hepa Yunani wenga kalki yoko? aede. 38Taen, e tana, kanek hepa Mesir bakonki pumon kaka empat ribukae yalum buek yemno tamiphea kaka do bali wandeeki kapu yoko? aede.
39Taekhe, Paulus tana, nea Yahudi donki, ne Tarsus aipki, ne bakona Kilikia bakon aip kitki kauma balinonki. Kanek, nea haluk nop heenonikno, kaka yum pukon hel kalinka eokne, aede.
40Taekhe, ebonkae abolki tana yepo aekhe, Paulusa kapol don puma eten, ia dimnon pukon etul kukuukode. Putaekhe, dito dimniphea, ikel Yahudikae weng tan kali eede.
Currently Selected:
KISAH PARA RASUL 21: LAISZB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in