KISAH PARA RASUL 17
17
Paulusa Tesalonika Aip Uno Gereja Miek Tibende 17:1-4
1Taenonipno, Amfipolis aip hon Apolonia aip hon bena Tesalonika aip Yahudikae Allah ap hemon balia talendiip. 2Taen, Paulus ea putame hemaa tep mum hari Sabat wiia Allah Wenga i hon weng depende. 3E tana Yesusa i pukon deno tibende ngota kukup eede. E tana, ipkaito, kaka kali eehiiki enila pen pukon ea Kristusa puma, kukup eede. 4Taekhe, Yahudi don makae hon Yahudi don dokae diop puo, Allah heme aonkae hon wanang aip kapu ngolkae diop hona Yesus pukon hemo Paulus hon Barnabas hon malip eiphe, mum tep balindiip.
Tesalonika Aipkae Tan Yalum Bup Eediip 17:5-9
5Yahudikae puo, Yesus e-heme aonkae tan ikalo hemona mok weekodiip. Taen, pasar bali talakae i tan ap yuma manonipno, ikalo tala hep eon pukon kalinka eediip. Taiphe, aip kapukae yum yalum buenonipno, i tan Yason ap talen, ikalo dun dum paep eemno pimkadiip. 6Puo, ikaloa Yason apa e-balindiip. Kauma pukon aip kapukae tan Yason hon Yesus heme aonkae hon mum kaka dalokae bali dio uno kali eediip. I tana, ikait kapea mangol hil yum yalum buen tala heme eedonipno, pema hel talenhiipkae. 7Yason tan ikalo pukon yepo nekhe, i Yesus heme aonkae yum tan Kaisar weng hakpatkodiip. I tan puonediipa, nua raja yuki, enila Yesus mum heme aokneho, puonediip. I aip kapukae tana kaka dalokae pukon kali eediip. 8Taiphe, kaka dalokae hon aip kapukae hon weng kapu wenghena pinong bilnediip. 9Putaiphe puo, Yason hon i Yesus heme aonkae tan hona hip eiphe, ia kolop eediip.
Paulus Hon Silas Hona Berea Aip Wandiip 17:10-15
10Taiphe, Yesus heme aonkae yum tan Paulus hon Silas hon labun tan Beria aip unio eiphe, wandiip. Taiphe, ikaloa Berea aip Yahudikae Allah hemon ap balia himindiip. 11Berea aip Yahudikae ia Tesalonika aip Yahudikae tepa dokae puo, ia dito yepkae. Kauma pukon ikalo kukup eediip wenga pinong yep daklo, dingme yum Allah Buku kop kulo, weng kapu pukon pimkadiip. 12Taenonipno, Berea aip Yahudikae hon Yahudi don dokae, puo ngolkae, kaka hon wanang hon diopa Yesus pukon kal heen hemediip.
13Taiphe, Tesalonika Yahudi donkae ia Paulusa Berea bakon hel Allah Weng kukup eehee puoniphe wenghenonipnoa, ia talen Bereakae pukon yalum buukodiip. 14Putaiphe, Berea aip Yesus heme aonkae tan Paulus pukona, ok hit bali une, aiphe wande. Taekhe puo, Silas hon Timotius hona puma mum pabalindiip. 15Taiphe, Paulus hon wandiipkae tan Paulus ea Atena aip dio wa aediip. Putaiphe, Paulus tan Silas hon Timotius hon e bali talon pukon dio wa aediipkae bali weng kit paede. E tan, ipa haluk Berea aip unoa ikaloa kali eip ne bali talim, eek wandiip.
Paulusa Atena Aip Mum Balinde 17:16-21
16Taiphe, Paulus ea Atena aip ikalo pukon meho balinonekno, aip kapukae i baee kutu hemediip min atmen, diplop tete aekhe, pinong bil nede. 17Kauma pukon e tan Allah ap til bali Yahudikae hon Yahudi don dokae puo, Allah hemonkae hona kukme eede. Taen, pasar bali hel dingme yum uno, puma balindiipkae pukon hel kukme eede. 18Putaen, kaka Epihuros hemonkae hon Stoa hemonkae hona ea i hon weng dudiip. Taen, makae tan puonediipa, weng damangki tana mina min kali eehee yoko? nediip. Taiphe, dokae tan, ea nup lulomki baee ngota kali eehee maedo, nediip. Puo, Paulus ea Yesus tibende ngota mum kalinka eekhe puo, ia putamdiip. 19Taekhe, i tan Areopagus hemon ngolkae apa dio uno, kalin tame aediipa, okyanop wenga kapea nua kali eep, wenghoknup. 20Nu hionga lulom min wenghemno hon kalinka eeheep wenga hel nua kal heemno, kali aediip. (21Atena aipkae hel do bali tan talenhiipkae hela i hemon min doki do tan okyanop min kauma mum pinong daklon kal heemno weng dependiipkae.)
Paulusa Atenakae Pukon Allah Weng Kukup Eede 17:22-34
22Taiphe, Paulus ea Areopagus ap til bali eten kalinka eedea, Atenakaeo, nea ip pukon atme een, pinong daklea ipkait pea baee mina diop hemonkae. 23Nek, nea ipkait apa kape ip kutu heme ee hemip min kopkulonikno, maki bali keek bookodiip mina atmenhii. Kapua baee lulomki pukon ipa bookodiip atmenhii. Kauma pukon ip lulom tan heme ae hemipki kapu pukona ne tan kukup eokne.
24 #
1Raj. 8:27; Yes. 42:5; Kis. 7:48 Tuhan Allah yum min hetmookodeeki, Ea abi dingla balinon min yum hon mangol hil balinon min yum hona hibilki heekode. Kauma pukon Ea kaka etul tan ap neonkia e-balinonki. 25Kaka etul tan hemon mina E pukon e-heme aani tepki. Kauma pukon nup min yuma e-daano tamonki hel hepu heon min yuma E tan mum een kulonki. 26Mangol ding bali pea kaka dona dito diop kukmut heekodiio. Puo, kaka maki don tan mum nup yuma tibuphe, don yuma tibon dinga heekode. Hon kaka don kapu balinon balia eende. 27Kauma nek, kaka don yum Hetmop Eedeeki pukon pimkulo atmemno putame hemip. Puo, Ea nup yum bali kam e-balinonki. 28Ip hel kaka kal heonkae tan keek bookodiipa, nup yum E bena yep balinon hon yep manon hon yep tan pinong daklo baline hemup hon i tan nup yuma E tenaa mum, puonekot bookodiip.
29Kanek, nup yuma Allah tenaa domteka, Allah Ea tum edo emas edo perak edo kaka tan kutu pinong daklo hetmoon min pukona e-pinong daklokneho. 30Allah tan lipme aedeeki tibeo aen putap eoknede dingmea E ben mangol hilkae yum hemona lipyen lelap eoknede. 31Kauma pukon uhin lulom balindiip dingmea lulom min kapu pukon lukye kolop eede. Puo, petamon Allah tana nup yum pukona ip tala hemon mina diplop yolno ihop baanio eehee. Paulus tan i Atena aipkae pukon kukup eede.
32Putamo kaka deno tibon pukon ngota kali eekhe wenghenonipno, makae tan tuna aediip. Puo, makae tana, yepo, do dingme hel nua mahon wenghoknedo, puonediip. 33Taiphe, Paulusa i bali kote wande. 34Taekhe, makae tan Yesus pukon lipmo e hon wandiip. Kaka maki enila Dionisius ea Areopagus ngolkia hon wanang maku u enila Damaris hon dokae hel e hon wandiip.
Currently Selected:
KISAH PARA RASUL 17: LAISZB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in