Tobit 2
2
Tobít na preizkušnji
1Pod kraljem Asarhadónom sem se vrnil na svoj dom. Vrnili so mi ženo Hano in sina Tobija. Na gostiji ob binkoštih – to je praznik po sedmih tednih – so mi pripravili imenitno kosilo. Sédel sem, da bi jedel. 2Prinesli so mizo in veliko jedi in rekel sem svojemu sinu Tobiju: »Pojdi, sin, in če najdeš med našimi brati, ki živijo kot ujetniki v Ninivah, kakega reveža, ki je z vsem srcem vdan Gospodu,#Db. ki se ga z vsem srcem spominja. ga pripelji, da bo jedel skupaj z nami. Glej, jaz te bom čakal, sin, dokler se ne vrneš.« 3Tobija je šel, da bi med našimi brati poiskal kakega reveža. Ko se je vrnil, je zaklical: »Oče!« In odvrnil sem mu: »Kaj je, sin?« Odgovoril mi je: »Glej, oče, spet so umorili enega od naših. Vrgli so ga na trg in zadavljen še zdaj leži tam.« 4Planil sem pokonci in pustil kosilo, ne da bi se ga bil dotaknil. Odnesel sem truplo s ceste in ga spravil v eno svojih poslopij, da bi ga pokopal, ko bo sonce zašlo. 5Ko sem se vrnil, sem se umil in v žalosti jedel svoj kruh. 6Spomnil sem se prerokove besede, ki jo je Amos govoril proti Betelu:
»Vaše gostije se bodo spremenile v bolečino
in vse vaše pesmi v žalostinko.«
Zaihtel sem. 7Ko je sonce zašlo, sem odšel, izkopal jamo in pokopal truplo. 8Sosedje so me zasmehovali in govorili: »Kaj se nič več ne boji? Saj so ga že iskali, da bi ga usmrtili zaradi takega početja. Komaj se je rešil – pa že spet pokopava mrliče.«
9Še isto noč sem se umil, se vrnil na svoje dvorišče in legel k dvoriščnemu zidu. Ker je bila huda vročina, si nisem pokril obraza. 10Nisem pa vedel, da na zidu nad mano gnezdijo vrabci. Njihov iztrebek je vroč padel na moje oči in dobil sem bele pege na roženici. Šel sem k zdravnikom, da bi me ozdravili. Toda bolj ko so me mazali z zdravili, bolj so mi od belih peg slepele oči, dokler nisem popolnoma oslepel. Štiri leta nisem mogel ničesar videti z očmi. Vsi moji sorodniki so bili žalostni zaradi mene in Ahikár je dve leti skrbel zame, dokler ni odpotoval v Elimáido.
11V tem času je moja žena Hana za mezdo opravljala ročna dela: 12pošiljala jih je svojim naročnikom, in le-ti so ji vračali zasluženo plačilo. Nekoč, bilo je sedmi dan v mesecu distru, je spet dokončala neko tkanino in jo poslala naročnikom, oni pa so ji poleg vsega plačila poslali še kozlička od svojih koz. 13Ko je kozliček prišel k meni, je začel meketati. Poklical sem ženo in ji rekel: »Od kod pa ta kozliček? Kaj če je ukraden? Vrni ga lastnikom! Ni nam dovoljeno jesti ukradenih stvari.« 14Žena mi je rekla: »Poleg plačila so mi dali še darilo.« Jaz pa ji nisem verjel in sem rekel, naj kozlička vrne gospodarjem, in sem se razjezil nanjo. Žena pa mi je odvrnila: »Le kaj imaš od svoje miloščine? Le kaj od svojih pravičnih del? Saj vidimo, kaj je od tega!«
Currently Selected:
Tobit 2: SSP
Highlight
Share
Compare
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!