Tobit 10
10
Tobít in Hana v skrbeh
1Tobít pa je dan na dan prešteval dneve, koliko jih bo njegov sin porabil za potovanje in koliko za vrnitev. Ko pa so se dnevi iztekli in sina še ni bilo, 2je rekel: »So ga morda tam zadržali? Ali pa je morda Gabaél umrl in ni nikogar, da bi mu izročil denar?« 3Začelo ga je skrbeti. 4Njegova žena Hana mu je govorila: »Moj sin je umrl, ni ga več med živimi.« In začela je vzdihovati in objokovati svojega sina. Rekla je: 5»Jojme, sin, da sem te pustila na pot, ti luč mojih oči!« 6Tobít ji je rekel: »Bodi tiho! Ne govori tako, sestra! Živ je in zdrav. Najbrž jih je tam doletela kaka nepričakovana težava. Človek, ki ga spremlja, je zanesljiv, eden naših bratov je. Ne žaluj za sinom, sestra! Vsak čas bo tu.« 7Odgovorila mu je: »Ne govori mi več in nikar mi ne laži! Moj sin je mrtev.« Vsak dan se je bolj nemirno ozirala po cesti, po kateri je odpotoval njen sin, in nihče je ni mogel več pomiriti. Ko je sonce zašlo, je šla v hišo in vso noč vzdihovala in jokala in ni zatisnila oči.
Tobija se odpravi domov
8Ko pa se je dopolnilo štirinajst dni svatbe, ki jo je Raguél s prisego obljubil svoji hčeri, je Tobija prišel k njemu in mu rekel: »Dovoli, da odpotujem domov! Vem, da moj oče in moja mati ne verjameta več, da me bosta še kdaj videla. In zdaj te prosim, oče, odpusti me, da odpotujem k svojemu očetu! Saj sem ti že povedal, v kakšnem stanju sem ga zapustil.« 9Raguél je rekel Tobiju: »Ostani tukaj, sin, ostani pri nas! Poslal bom sle k tvojemu očetu Tobítu, da mu bodo prinesli sporočilo o tebi.« Tobija pa mu je odvrnil: »Nikakor ne! Lepo te prosim, pusti me, da grem od tod k svojemu očetu!« 10Nato je Raguél vstal in izročil Tobiju njegovo ženo Saro in polovico vsega svojega premoženja, hlapce in dekle, goveda in ovce, osle in velblode, oblačila, denar in posodo. 11Zaželel jima je srečno pot, objel Tobija in mu rekel: »Ostani mi zdrav, sin, pa srečno pot! Naj Bog neba blagoslovi tebe in tvojo ženo Saro, da vidim vajine otroke, preden umrem.« 12In svoji hčeri Sari je rekel: »Pojdi zdaj k svojemu tastu! Zakaj onadva ti bosta poslej kakor rodna starša. Pojdi v miru, naj o tebi slišim samo dobro, dokler bom živ.« Nato jo je objel in se poslovil od nje. 13In Edna je rekla Tobiju: »Moj ljubljeni sin in brat! Naj te vodi Gospod! In naj vsaj še toliko živim, da bom videla tvoje otroke! Da bom videla otroke svoje hčere Sare, preden umrem. Pred Gospodovim obličjem ti zaupamo svojo hčer v varstvo. Ne stori ji nič žalega vse dni svojega življenja! Otrok, pojdi v miru. Od zdaj sem jaz tvoja mati in Sara tvoja sestra. O, da bi nam vsem šlo dobro vse dni našega življenja.« Nato je oba objela in jima zaželela srečno pot. 14Tobija je zdrav in vesel odpotoval od Raguéla in hvalil Gospoda neba in zemlje, kralja vsega stvarstva, ker mu je naklonil toliko uspehov na poti. In Raguél mu je še rekel: »Naj ti bo dana sreča, da boš starše#Db. da jih boš. spoštoval vse dni njihovega življenja.«
Currently Selected:
Tobit 10: SSP
Highlight
Share
Compare
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!