Rimljanom 9
9
Bog je izvolil Izraelce
1Govorim resnico v Kristusu, ne lažem, moja vest mi je priča v Svetem Duhu: 2v svojem srcu nosim veliko žalost in nenehno bolečino. 3Kajti želel bi biti sam preklet in ločen od Kristusa v prid svojim bratom, ki so moji rojaki po mesu. 4Oni so Izraelci. Njim pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; 5njihovi so očaki in iz njih po mesu izhaja Kristus,#Ali Mesija. Bog, ki je nad vsem, slavljen#Ali naj bo slavljen. na veke, amen.
6Vendar pa Božja beseda ni odpovedala. Saj niso Izraelci vsi, ki so se rodili iz Izraela. 7In tisti, ki so potomci Abrahama, niso vsi otroci. Ampak: Po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo. 8To se pravi: za Božje otroke ne veljajo otroci po mesu, marveč se štejejo za potomstvo otroci po obljubi. 9Obljuba se namreč glasi takole: Ob tem času bom prišel in Sara bo imela sina. 10Pa ne samo to, tudi Rebeka je zanosila z enim možem, z našim očetom Izakom. 11Njena otroka se še nista rodila in še nista naredila nič dobrega ali slabega, ko ji je bilo rečeno – da bi ostal Božji načrt po izvolitvi, 12ker se ne opira na dela, ampak nanj, ki kliče: Starejši bo služil mlajšemu, 13kakor je pisano:
Jakoba sem ljubil,
Ezava pa sovražil.
14Kaj bomo torej rekli? Je mar pri Bogu krivica? Nikakor ne! 15Saj pravi Mojzesu:
Usmilil se bom, kogar se usmilim,
in milosrčen bom, s komer sem milosrčen.
16Torej ni odvisno od tistega, ki hoče, niti od tistega, ki teče,#Tj. ki se trudi. ampak od Boga, ki izkazuje usmiljenje. 17Saj pravi Pismo faraonu: Prav zato sem te obudil, da na tebi pokažem svojo moč in da se moje ime razglasi po vsej zemlji. 18Bog se torej usmili, kogar se hoče, in zakrkne, kogar hoče.
Božja jeza in usmiljenje
19Vendar mi boš lahko rekel: »Zakaj torej še graja? Kajti kdo se more upirati njegovi volji?« 20O človek, kdo si vendar ti, da bi se prerekal z Bogom? Bo mar lončenina rekla tistemu, ki jo je naredil: »Zakaj si me naredil takšno?« 21Mar lončar ne razpolaga z glino tako, da lahko iz iste mešanice naredi eno posodo v čast, drugo v nečast? 22Bog pa, ki je hotel pokazati svojo jezo in razodeti svojo mogočnost, je z veliko potrpežljivostjo prenašal posode jeze, že pripravljene za pogubljenje, 23da bi razodel bogastvo svoje slave posodam usmiljenja, ki jih je vnaprej določil za slavo, 24se pravi nam, ki nas je poklical ne samo izmed Judov, ampak tudi izmed poganov. 25Tako pravi tudi pri Ozeju:
Ljudstvo, ki ni moje, bom imenoval svoje ljudstvo,
in njo, ki ni ljubljena, ljubljeno.
26 In zgodilo se bo: na kraju, kjer jim je bilo rečeno: »Niste moje ljudstvo,«
tam se bodo imenovali sinovi živega Boga.
27In glede Izraela kliče Izaija: Tudi če bi bilo število Izraelovih sinov kakor peska ob morju, se bo rešil samo ostanek; 28kajti Gospod bo temeljito in naglo uresničil svojo besedo na zemlji. 29In kakor je napovedal Izaija:
Ko bi nam Gospod nad vojskami ne zapustil potomstva, # Db. semena .
bi postali kakor Sódoma
in Gomóri bi bili podobni.
Izrael in evangelij
30Kaj bomo torej rekli? Pogani, ki niso iskali pravičnosti, so pravičnost dosegli, namreč tisto pravičnost, ki je iz vere. 31Izrael pa, ki je iskal postavo pravičnosti, ni prišel do tega. 32Zakaj ne? Zato, ker pravičnosti ni pričakoval iz vere, temveč je mislil, da jo bo dosegel iz del.#Db. Zato ker ne iz vere, temveč kakor iz del. Tako so zadeli ob kamen spotike, 33kakor je pisano:
Glej, na Sionu postavim kamen spotike in skalo pohujšanja;
in kdor veruje vanj, ne bo osramočen.
Currently Selected:
Rimljanom 9: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
