Rimljanom 4
4
Abrahamov zgled
1Kaj bomo torej rekli, da je dosegel Abraham, naš praoče, po mesu?#Ali naš praoče po mesu. 2Če je bil namreč Abraham opravičen po delih, se ima s čim ponašati. Vendar ne pred Bogom. 3Kaj namreč pravi Pismo? Abraham je verjel Bogu in to mu je bilo šteto v pravičnost. 4Kdor dela, temu se plačilo ne daje po milosti, ampak kot dolžno izplačilo. 5Kdor pa ne opravlja del, ampak veruje v tistega, ki opravičuje brezbožneža, temu se njegova vera šteje v pravičnost. 6Tako tudi David blagruje človeka, ki mu Bog prišteva pravičnost brez del:
7 Blagor tistim, ki so jim nepostavnosti odpuščene
in so jim grehi pokriti;
8 blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva greha.
9Se torej blagrovanje nanaša na tistega, ki je obrezan, ali tudi na tistega, ki je neobrezan? Pravimo namreč: Vera je bila Abrahamu šteta v pravičnost. 10Kako mu je bila torej prišteta? Ko je bil obrezan ali ko je bil neobrezan? Ne, ko je bil obrezan, temveč ko je bil neobrezan. 11Saj je znamenje obreze dobil kot pečat pravičnosti iz vere, ki jo je imel,#ki jo je imel: dodano. ko je bil še neobrezan. To pa zato, da bi postal oče vseh neobrezanih, ki verujejo, da bi se pravičnost prištela tudi njim. 12Obenem pa naj bi postal#naj bi postal: dodano. tudi oče obrezanih, in sicer tistih, ki niso samo obrezani, temveč tudi hodijo po stopinjah vere, ki jo je imel naš oče Abraham, preden je bil obrezan.
Obljubo je Abraham prejel po veri
13Kajti obljuba, ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, da bodo dediči sveta, ni bila dana po postavi, ampak po pravičnosti, ki izvira iz#ki izvira iz: dodano. vere. 14Če bi namreč postali dediči tisti, ki se sklicujejo na postavo, bi se vera izvotlila, obljuba pa bi bila brez učinka. 15Kajti postava povzroča jezo. Kjer pa ni postave, tudi ni prestopka. 16Potemtakem postajamo dediči po veri, tako da je dedovanje iz milosti in da je obljuba zagotovljena vsemu potomstvu, ne samo tistemu, ki izvira iz postave, ampak tudi tistemu, ki izvira iz vere Abrahama, ki je oče nas vseh, 17kakor je pisano: Postavil sem te za očeta mnogih narodov, pred Bogom, kateremu je verjel, in ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari, ki jih ni. 18Na osnovi upanja je proti upanju veroval, da bo postal oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: Takó bo s tvojim potomstvom. 19In vera se mu ni omajala, čeprav je videl, da mu je telo že zamrlo, saj je imel nekako sto let, in da je Sari naročje omrtvelo. 20Ob Božji obljubi ni podvomil v neveri, marveč se je v svoji veri še okrepil in izkazal čast Bogu, 21popolnoma prepričan, da more Bog to, kar je obljubil, tudi uresničiti.
22Zato mu je tudi bilo to šteto v pravičnost. 23To, da mu je bilo šteto, pa ni bilo zapisano samo zaradi njega, 24temveč tudi zaradi nas. Saj bo šteto tudi nam, ker verujemo vanj, ki je obudil od mrtvih Jezusa, našega Gospoda: 25on je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja.
Currently Selected:
Rimljanom 4: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
