Razodetje 16
16
Čaše Božjega srda
1Nato sem iz svetišča zaslišal močen glas, ki je rekel sedmim angelom: »Pojdite in izlijte na zemljo sedem čaš Božjega srda!«
2Odšel je prvi in izlil svojo čašo na zemljo. Ljudje, ki so imeli žig zveri in ki so molili njeno podobo, so bili udarjeni s hudim in bolečim tvorom.
3Drugi je izlil svojo čašo v morje. In morje se je spremenilo v kri, kakor je kri mrliča, in poginilo je vse, kar je bilo v morju živega.
4Tretji je izlil svojo čašo v reke in v izvirke vodá. Spremenili so se v kri. 5Tedaj sem slišal angela vodá, ki je rekel:
»Pravičen si ti, ki si in si bil, ti Sveti,
ker si tako razsodil!
6Ker so prelili kri svetih in prerokov,
si dal piti kri tudi njim:
zaslužili so to.«
7Slišal sem oltar, ki je govoril:
»Da, Gospod, Bog, vladar vsega,
tvoje sodbe so resnične in pravične.«
8Četrti je izlil svojo čašo na sonce. Temu angelu je bilo dano, da je žgal ljudi z ognjem. 9In ljudi je žgala silna vročina in preklinjali so ime Boga, ki ima oblast nad temi nadlogami. Niso se spreobrnili, da bi mu izkazali čast.
10Peti je izlil svojo čašo na prestol zverí in njeno kraljestvo je pokrila tema. Ljudje so si od bolečine grizli jezike 11in zaradi muk in tvorov preklinjali Boga nebes in se niso odvrnili#Db. spreobrnili. od svojega početja.
12Šesti je izlil svojo čašo v veliko reko Evfrat in njeno vodovje se je posušilo, tako da je bila pripravljena pot kraljem z vzhoda. 13Nato sem videl, kako so iz ust zmaja, iz ust zveri in iz ust lažnega preroka prišli trije nečisti duhovi, podobni žabam. 14To so namreč duhovi demonov, ki delajo znamenja#Tj. čudeže. in ki hodijo zbirat kralje vesoljne zemlje na vojsko, za véliki dan Boga, vladarja vsega. 15(Glej, pridem kakor tat. Blagor mu, ki je buden in hrani svoja oblačila, da ne bo hodil okrog nag in razkazoval svoje sramote.) 16In zbral jih je na kraju, ki se po hebrejsko imenuje Harmagedón.
17Sedmi je izlil svojo čašo po ozračju in od prestola v svetišču je prišel močen glas, ki je rekel: »Zgodilo se je!« 18Nastali so bliski, glasovi in gromi in hkrati velik potres, kakršnega ni bilo, odkar živi človek na zemlji; tako neznanski je bil potres. 19Veliko mesto je razpadlo na tri dele, mesta poganov pa so se zrušila. Bog se je spomnil vélikega Babilona, in tako mu je dal čašo z vinom svoje strašne jeze. 20Vsi otoki so se razbežali in gorá ni bilo več najti. 21Z neba je padala na ljudi debela toča, težka talent. Zaradi nadloge toče so ljudje preklinjali Boga, kajti ta nadloga je bila izredno huda.
Currently Selected:
Razodetje 16: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
