Psalmi 39
39
Psalm 39 (38)
Človekova bednost
1Zborovodju za Jedutúna. Davidov psalm.
2Dejal sem: »Varoval bom svoje poti,
da ne bi grešil s svojim jezikom;
svoja usta bom obvaroval z uzdo,
dokler bo krivičnik pred mano.«
3Onemel sem v popolno tišino,
molčati moram o dobrem,
moja bolečina je neznosna.
4Srce je žarelo v moji notranjosti,
ob mojem stokanju je zagorel ogenj,
govoril sem s svojim jezikom:
5 Gospod, daj mi spoznati moj konec,
kolikšna je mera mojih dni,
spoznati hočem, kako sem minljiv.
6Glej, moje dni si dal le pedenj dolge,
moj čas je kakor nič pred tabo;
vse je le dih, vsak pokončen človek. Sela.
7Le kot podoba hodi mož okrog,
za prazen nič hrumijo,
kopiči, a ne ve, kdo bo pobiral.
8In zdaj, kaj naj upam, o Gospod?
Moje pričakovanje velja tebi.
9Vseh mojih pregreh me reši,
ne izročaj me v sramotenje bedaku.
10Onemel sem, ne odprem svojih ust,
zakaj ti si to storil.
11Odvrni od mene svojo nadlogo,
zaradi teže tvoje roke minevam.
12S kaznijo za krivdo moža strahuješ,
razjedaš kakor molj njegovo dragocenost:
le dih je vsak človek. Sela.
13 Gospod, usliši mojo molitev,
poslušaj moje vpitje,
ne bodi gluh za moje solze,
saj sem le gost pri tebi,
priseljenec kakor vsi moji očetje.
14Glej proč od mene, da bom veder,
preden grem in me ni več.
Currently Selected:
Psalmi 39: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
