Psalmi 142
142
Psalm 142 (141)
Tožba zapuščenega pravičnika
1Davidov pouk, ko je bil v votlini. Molitev.
2S svojim glasom vpijem h Gospodu,
s svojim glasom prosim Gospoda za milost.
3Pred njim izlivam svojo tožbo,
pred njim sporočam svojo stisko.
4Ko moj duh omaguje v meni,
ti poznaš mojo stezo.
Na poti, ki po njej hodim,
so nastavili zanko zame.
5Ozri se na desno in glej,
nikogar ni, ki bi me poznal.
Pribežališče je izginilo od mene,
nikogar ni, ki bi spraševal po moji duši.
6K tebi vpijem, o Gospod;
dejal sem: »Ti si moje zatočišče,
moj delež v deželi živih.«
7Prisluhni mojemu ječanju!
Zakaj postal sem zelo slaboten.
Reši me pred mojimi preganjalci!
Zakaj močnejši so od mene.
8Izpelji iz zapora mojo dušo,
da se bom zahvaljeval tvojemu imenu.
Pravični bodo naredili krog okrog mene,
ker mi boš povrnil dobro.
Currently Selected:
Psalmi 142: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
