Abdija 1
1
Bog bo sodil Edómu
1Abdíjevo videnje.
Tako govori Gospod Bog o Edómu.
Sporočilo smo slišali od Gospoda,
glasnik je bil poslan med narode:
»Vzdignite se! Vzdignimo se v boj proti njemu!«#Db. proti njej.
2Glej, naredil te bom majhnega med narodi,
silno boš zaničevan.
3Prevzetnost tvojega srca te je zapeljala –
njega, ki prebiva v skalnatih votlinah,
ki ima visoko svoj sedež,
ki pravi v svojem srcu:
»Kdo me bo potegnil na zemljo?«
4Čeprav bi se vzdignil kakor orel,
čeprav bi postavil svoje gnezdo med zvezde,
bi te od tam potegnil dol,
govori Gospod.
5Če bi prišli k tebi tatovi
ali nočni razbojniki,
kako bi onemel:
mar ne bi pokradli le, kolikor bi jim zadostovalo?
In če bi prišli k tebi trgači,
mar ne bi pustili paberka?
6Kako pa so preiskali Ezava,
iztaknili njegove zaklade!
7Preganjali so te do meje,
vsi ljudje v zavezi s teboj so te prevarali,
premagali so te ljudje, ki so v miru s teboj,
tisti pri kruhu s teboj so ti nastavili past,
razumnosti ni v njem.
8Mar ne bom tisti dan, govori Gospod,
pogubil modrih iz Edóma,
razumnosti z Ezavovega pogorja?
9Tvoji junaki se bodo zbali, o Temán,
tako da bo vsak iztrebljen z Ezavovega pogorja.
Edómova krivda
10Zaradi nasilja nad tvojim bratom Jakobom
te bo zagrnila sramota
in iztrebljen boš za vselej.
11Na dan, ko si stal ob strani,
na dan, ko so tujci plenili njegovo imetje,
ko so drugorodci vstopali skozi njegova vrata
in za Jeruzalem metali žreb,
si bil tudi ti kakor eden izmed njih.
12Ne bi bil smel gledati na dan svojega brata,
na dan njegovega zloma;
ne se veseliti nad sinovi Juda
na dan njihove pogube;
ne se širokoustiti
na dan stiske.
13Ne bi bil smel iti skozi vrata mojega ljudstva
na dan njegove pogube,
ne še ti gledati njegove bede
na dan njegovega propada,
ne segati po njegovem imetju
na dan njegovega propada.
14Ne bi se bil smel postavljati na razpotja,
da bi iztrebljal njegove begunce,
ne izročati njegovih preživelih
na dan stiske.
Gospodov dan
15Kajti dan Gospodov je blizu nad vsemi narodi.
Kakor si storil ti, se bo storilo tebi,
tvoje ravnanje se bo obrnilo na tvojo glavo.
16Kakor ste na moji sveti gori pili vi,
bodo vztrajno pili vsi narodi,
pili, požirali
in postajali, kakor da jih ni.
17Na gori Sion pa bodo ubežniki,
to bo sveti kraj,
hiša Jakobova bo dobila v last tiste,
ki so jo imeli v lasti.
18Hiša Jakobova bo postala ogenj,
hiša Jožefova plamen,
hiša Ezavova pa strnje:
požgali jo bodo in požrli,
od hiše Ezavove ne bo nihče preživel,
kajti Gospod je govoril.
Novi Izrael
19Podedovali bodo Negeb, Ezavovo pogorje,
in Šéfelo, Filistejo,
podedovali bodo ozemlje Efrájima in ozemlje Samarije,
Benjamin in Gileád:
20izgnanci tukajšnje vojske Izraelovih sinov
bodo zasedli Kánaan do Sarepte,
izgnanci iz Jeruzalema, ki so v Sefarádu,
pa bodo zasedli mesta v Negebu.
21Rešitelji bodo šli na goro Sion,
da bodo vladali#Ali sodili. Ezavovi gori.
In kraljestvo bo Gospodovo.
Currently Selected:
Abdija 1: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!