Jeremijevo pismo 1
1
Naslov
Prepis pisma, ki ga je Jeremija poslal tistim, katere je babilonski kralj nameraval kot jetnike odvesti v Babilon#Ali Babilonijo; podobno v v. 1–3. – da bi jim sporočil, kar mu je naročil Bog.
Svarilo pred čaščenjem babilonskih malikov
1 # JerP 1,1–72 je po drugačnem štetju JerP 1,2–73 ali Bar 6,1–72. Zaradi grehov, ki ste jih storili pred Bogom, vas bo Nebukadnezar, kralj Babiloncev, odvedel kot jetnike v Babilon. 2Ko pa boste prišli v Babilon, boste tam ostali več let, dolgo časa, vse do sedmega rodu, nato pa vas bom od tam izpeljal v miru. 3Zdaj pa boste v Babilonu videli bogove iz srebra, zlata in lesa, ki jih nosijo na ramenih in ki v ljudeh vzbujajo strah. 4Varujte se torej: ne postanite podobni tujcem in naj vas ne prevzame strah pred temi bogovi.#Db. pred njimi. 5Ko boste videli, kako se množica klanja pred njimi in za njimi, v svojem srcu recite: »Gospod, tebi se moramo klanjati.« 6Kajti moj angel je z vami in bedi nad vašimi življenji.
Ničnost malikov
7Njihov jezik je namreč izrezljal obrtnik. Pozlačeni so in posrebreni, lažni so in ne morejo govoriti. 8Kakor za dekle, ki ljubi nakit, jemljejo zlato in iz njega delajo krone za glave svojih bogov. 9Včasih pa duhovniki skrivaj jemljejo zlato in srebro svojim bogovom in ga porabijo zase ali od njega celo dajejo vlačugam na strehi.#Tj. v javni hiši ali pa v templju. 10Bogove iz srebra, zlata in lesa lepotičijo z oblačili kakor ljudi, pa vendar ti niso obvarovani pred rjo in molji.#Tako starolat., lat.; gr. nejasno. 11Ko so ogrnjeni v škrlatna oblačila, brišejo njihova obličja zaradi prahu, ki se nabira v svetišču in ga je na njih veliko. 12Marsikateri#Dodano. ima celo žezlo kakor sodnik v deželi, vendar ne more usmrtiti nikogar, ki se je pregrešil proti njemu. 13V desni roki ima bodalo ali sekiro, vendar se ne more rešiti pred vojno in razbojniki. 14Iz tega lahko spoznamo, da niso bogovi, torej se jih ne bojte!
15Kakor postane neuporabna človekova posoda, ki se razbije, so takšni tudi njihovi bogovi, ki stojijo v njihovih svetiščih. 16Njihove oči so polne prahu, ki ga dvigajo noge vstopajočih. 17In kakor so vrata#Različica dvorišča. vsenaokrog zaprta za tistega, ki se je pregrešil proti kralju, saj ga bodo odvedli v smrt, tako duhovniki zavarujejo svetišča bogov z vrati, ključavnicami in zapahi, da jih ne oropajo razbojniki. 18Prižigajo jim luči, in sicer več kot sebi, vendar bogovi ne morejo videti nobene od njih. 19Dogaja se jim kot tramovju v svetišču. Pravijo, da se njihova srca razkrojijo: golazen, ki prileze iz zemlje, namreč pogloda njih in njihova oblačila – in oni je ne opazijo. 20Njihovi obrazi so počrneli od dima v svetišču. 21Na njihova telesa in glave sedajo netopirji, lastovke, druge#Dodano. ptice in celo mačke. 22Iz tega spoznajte, da to niso bogovi, torej se jih ne bojte!
23Če z zlata, s katerim so za okras prevlečeni, nihče ne obriše rje, se ne svetijo,#Sir., starolat. sveti. in celo takrat, ko so jih ulivali, oni tega#Dodano. niso zaznavali. 24Za visoko#Db. vsako. ceno so jih kupili, a v njih ni življenjskega diha. 25Ker so brez nog, jih drugi nosijo na ramah, oni pa ljudem kažejo svojo nečast. Sicer pa je sram tudi tiste, ki jim strežejo, kajti če ti bogovi#ti bogovi: dodano. padejo na tla, se sami ne morejo pobrati, 26če jih kdo postavi pokonci, se sami ne morejo gibati, in če jih kdo nagne, se ne morejo zravnati. Prednje polagajo darove kakor pred mrliče. 27Duhovniki pa njihove darove zlorabljajo, tako da jih prodajajo. Iz njih si delajo zaloge tudi žene duhovnikov, revežem in nemočnim pa ne dajo ničesar. Celo žene, ki imajo mesečni tok, in tiste, ki so pravkar rodile, se dotikajo njihovih darov. 28Ker ste torej iz tega spoznali, da niso bogovi, se jih ne bojte!
29Zakaj se sploh lahko imenujejo bogovi? Saj celo ženske prinašajo bogovom darove iz srebra, zlata in lesa. 30V njihovih svetiščih duhovniki vozijo vozove#Ali jokajo, gr. nejasno; lat. sedijo. v raztrganih oblačilih, z obrito glavo in brado, brez pokrivala na glavi, 31in pred svojimi bogovi tulijo ter vpijejo, kakor nekateri počnejo pri pojedini za mrtve. 32Duhovniki jemljejo od njihovih oblačil in z njimi oblačijo svoje žene in otroke. 33Tudi če jim kdo stori kaj hudega ali dobrega, mu ne morejo povrniti. Ne morejo postaviti ali odstaviti kralja. 34Prav tako ne morejo dati bogastva ali denarja. Če jim kdo naredi zaobljubo, pa se je ne drži, ne zahtevajo, naj jo izpolni. 35Nikakor ne morejo koga osvoboditi smrti, niti šibkega rešiti pred močnim. 36Ne morejo povrniti vida slepemu, niti rešiti tistega, ki je v stiski. 37Vdove se ne morejo usmiliti in siroti ne morejo storiti nič dobrega. 38Te lesene, pozlačene in posrebrene stvari so podobne gorskemu kamenju in tisti, ki jim služijo, bodo osramočeni. 39Kako naj bi torej bilo treba misliti ali trditi, da so to bogovi?
40Celo Kaldejci sami jih sramotijo. Kadar vidijo nemega, ki ne more govoriti, ga privedejo k Belu#Ali privedejo Bela. in prosijo zanj, da bi lahko spregovoril, kakor da bi Bel lahko zaznaval. 41A tudi sami nimajo toliko uvida, da bi zapustili te bogove: so pač brez občutka. 42S trakovi ovite ženske sedijo ob potih in zažigajo luščine kakor kadilo. 43Ko pa katero od njih vzame kdo izmed mimoidočih in spi z njo, ta zasramuje svojo sosedo, češ da ni tako cenjena kakor ona in da njen trak še ni strgan. 44Vse, kar se dogaja pri njih,#Ali kar se nanaša nanje. je laž. Kako je torej mogoče misliti ali trditi, da so to bogovi?
45Obrtniki in zlatarji so jih naredili in nič drugega ne postanejo kot to, kar so po volji umetnikov. 46Njihovi izdelovalci sami ne živijo dolgo. Kako naj bodo njihovi izdelki bogovi? 47Svojim potomcem zapuščajo samo laži in sramoto. 48Kadar pride nadnje vojna ali kakšno drugo zlo, se duhovniki posvetujejo, kam bi se z njimi vred skrili. 49Kako bi torej ne bilo mogoče opaziti, da to niso bogovi, saj niti sebe ne morejo rešiti pred vojno in pred drugim zlom? 50So pač samo lesene, pozlačene in posrebrene stvari. Končno#Db. Zatem. se bo spoznalo, da so lažni. Vsem narodom in kraljem bo jasno, da to niso bogovi, temveč dela človeških rok, in da v njih ni nobenega Božjega dela. 51Kdo potemtakem ne bo nujno spoznal, da to niso bogovi?
52Ne morejo namreč postaviti kralja v deželi, ne ljudem dati dežja. 53Ne morejo presojati v svojih sporih, ne reševati tistega, ki trpi krivico, saj so sami brez moči, kakor vrane med nebom in zemljo. 54Če ogenj zajame svetišče teh lesenih, pozlačenih in posrebrenih bogov, njihovi duhovniki zbežijo in se rešijo, sami pa znotraj zgorijo kakor bruna. 55Tudi kralju in sovražnikom se nikakor ne morejo upreti. 56Kako bi kdo še mogel verovati ali misliti, da so to bogovi?
57Ti leseni, pozlačeni in posrebreni bogovi se ne morejo na noben način rešiti niti pred tatovi in razbojniki. Močni kradejo#Ali Kdor le more, krade. z njih zlato, srebro in oblačila, v katera so odeti, in s tem odidejo, ne da bi si bogovi mogli kaj pomagati. 58Zato je bolje biti kralj, ki kaže svoj pogum, ali v hiši koristna posoda,#Ali orodje. ki jo lastnik uporablja, kot lažni bogovi. Boljša od lažnih bogov so tudi vrata v hiši, ki varujejo to, kar je v njej. Boljši od lažnih bogov je lesen steber v kraljevi palači.
59Sonce, luna in zvezde, ki svetijo in so odposlani, da bi koristili, so namreč pokorni. 60Prav tako je tudi blisk dobro viden, ko posveti, in enako veter, ko piha v vsaki deželi. 61In ko Bog zapove oblakom, naj potujejo po vsej zemlji, izpolnjujejo ukaz. Tudi ogenj, ki je poslan od zgoraj, da požge gore in gozdove, stori, kar mu je ukazano. 62Ti bogovi#Dodano. pa niso narejeni podobno kateri koli#Ali Teh pa ne moremo primerjati s katero koli. od teh prvin, niti po izgledu niti po moči. 63Zato ni treba misliti, da so to bogovi, niti jih ni treba tako imenovati: ne morejo niti soditi niti človeku dobro storiti. 64Ker ste torej spoznali, da to niso bogovi, se jih ne bojte!
65Kraljev ne morejo prekleti, niti blagosloviti. 66Narodom ne morejo pokazati znamenj na nebu. Ne morejo sijati kakor sonce, niti svetiti kakor luna. 67Živali so boljše od njih, ker lahko bežijo na varno in sebi pomagajo. 68Nikakor torej ni videti, da bi to bili bogovi, zato se jih ne bojte!
69Njihovi leseni, pozlačeni in posrebreni bogovi so kakor strašilo na bučni njivi: takšno, ki ničesar ne obvaruje. 70Tako so podobni tudi trnovemu grmovju na vrtu: takšnemu, na katerega priletavajo vse vrste ptic. Prav tako so njihovi leseni, pozlačeni in posrebreni bogovi podobni mrliču, vrženemu v temo. 71Tudi po škrlatu in platnu,#Db. marmorju; gr. nejasno. ki na njih trohni, lahko spoznate, da niso bogovi. Končno bodo strohneli in bodo sramota v deželi. 72Boljši je potemtakem pravičen človek, ki nima malikov, kajti obvarovan bo sramote.
Currently Selected:
Jeremijevo pismo 1: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!