Job 9
9
Tretji Jobov govor: Job se brani
Človek ne more imeti prav pred Bogom
1Tedaj je spregovoril Job in rekel:
2Resnično vem, da je tako:
kako bi mogel človek biti pravičen pred Bogom?
3Če bi se kdo hotel pravdati z njim,
bi mu ne mogel od tisoč reči
odgovoriti ene same.
4Modrega srca je in silne moči,
kdo bi se mu uprl in ostal cel?
5On prestavlja gore, ne da bi opazile,
kako jih prevrača v svojem srdu.
6On premika zemljo z njenega mesta,
da se majejo njeni stebri.
7On zapoveduje soncu, da ne vzide,
in zapira zvezde.
8Sam razpenja nebo
in stopa po morskih valovih.
9Ustvaril je Veliki voz in Orion,
Gostosevce in ozvezdja na jugu.
10On dela velike reči, ki so nedoumljive,
in čudovite, ki jim ni števila.
Pokončuje poštene in krivične
11Če hodi poleg mene, ga ne vidim,
kadar odide, ne opazim.
12Če kaj odvzame, kdo mu lahko zabrani,
kdo mu more reči: »Kaj delaš?«
13Bog ne odstopa od svoje jeze,
pred njim se uklanjajo Rahabovi#Tj. morska pošast. pomagači.
14In kako bi mu mogel odgovarjati jaz,
izbirati besede proti njemu?
15Čeprav sem pravičen, bi ne mogel odgovoriti,#Gr., sir. Čeprav sem pravičen, me ne uslišijo.
temveč bi moral prositi za svojo pravico.
16Če bi ga poklical, naj mi odgovori,
ne verjamem, da bi poslušal moj glas.
17Zdrobil bi me v viharju,
brez vzroka bi pomnožil moje rane.
18Ne bi pustil, da bi si oddahnil,
temveč bi me napolnil z bridkostmi.
19Če gre za moč, glej, silen je,
če gre za pravico, kdo mi bo za pričo?#Ali kdo ga lahko pozove.
20Čeprav sem pravičen, bi me obsodila lastna usta,
čeprav sem brezgrajen,#Db. popoln. bi me izpridila.
21Čeprav sem brezgrajen,#Db. popoln. ne poznam svoje duše,
zavračam svoje življenje.
22Vseeno je, zato rečem:
Brezgrajnega#Db. Popolnega. in krivičnega pokončuje!
23Če bi udarec vsaj povzročil takojšnjo smrt,
tako pa se smeje preizkušnji nedolžnih!
24Deželo#Ali Zemljo. je dal v roke krivičniku,
njenim sodnikom zakriva obraz.
Če to ni on, kdo je potem?
Job mora biti obdolžen
25Moji dnevi so hitrejši ko tekač,
bežijo, nič dobrega ne vidijo.
26Drsijo mimo kakor čolni iz trstja,
kakor orel, ki plane na plen.
27Tudi če rečem: Pozabil bom svojo bridkost,
spremenil svoj obraz in gledal veselo,
28me je vendar groza vseh teh bolečin,
saj vem, da me ne boš oprostil.
29Jaz moram veljati za krivega,
čemú naj se še trudim?
30Če bi se umil s snegom,
si očistil roke z lugom,
31me boš ti spet pogreznil v mlakužo,
da se me bo še obleka sramovala.
Ni razsodnika
32Saj on ni človek kakor jaz, da bi ga poklical
in bi šla skupaj na sodišče.
33Med nama ni razsodnika,
ki bi položil svojo roko na naju,
34odmaknil od mene njegovo šibo,
da me strah pred njim ne bi preganjal!
35Tedaj bi govoril, ne da bi se ga bal,
ker pa ni tako, sem prepuščen sam sebi!
Currently Selected:
Job 9: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
