YouVersion Logo
Search Icon

Job 7

7
Bedno življenje
1Mar ni človek najemnik#Ali v tlaki. na zemlji
in njegovi dnevi niso dninarjevi dnevi?
2Kakor hlapec hrepeni po senci,
kakor dninar čaka na plačilo,
3tako so mi odmerjeni meseci, polni gorja,#Db. nečimrnosti, praznine.
dodeljene so mi noči, polne trpljenja.
4Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal,
kadar vzamem za mero večer,
naveličan prehitevam čas do mraka.
5Moje telo je obdano s črvi in prsteno skorjo,
moja koža se grbanči in razpada.
6Moji dnevi so hitrejši kakor tkalski čolniček,
minevajo brez upanja.
Bog naj razloži in odneha
7Spomni se, da je moje življenje le dih,
moje oko ne bo več videlo sreče.
8Oko, ki me zdaj še gleda, me ne bo več videlo,
tvoj pogled me bo iskal, pa me ne bo več.
9Kakor se oblak razprši in izgine,
tako ne vstane več tisti, ki gre v podzemlje.
10Ne vrne se več v svojo hišo,
njegov kraj ga več ne pozna.
11Zato ne bom zadrževal svojih ust,
govoril bom v stiski svojega duha,
tožil bom v bridkosti svoje duše.
12Mar sem morje ali morska pošast,
da si postavil stražo proti meni?
13Kadar rečem: Moja postelja me bo tolažila,
moje ležišče me bo rešilo skrbi,
14tedaj me strašiš s sanjami
in me plašiš s prikaznimi.
15Moja duša hrepeni po zadušitvi,#Db. izbira zadušitev.
raje ima smrt kakor moje kosti.#Ali moje bolečine; hebr. nejasno.
16Odpovedujem, saj ne bom živel večno,
odnehaj, kajti moji dnevi so le dih!
17Kaj je človek, da ga tako upoštevaš
in misliš nanj v svojem srcu,
18da ga obiskuješ vsako jutro,
ga preizkušaš vsak trenutek?
19Kako dolgo ne boš odmaknil pogleda od mene,
ne odnehal, da bi vsaj slino požrl?
20Če sem kaj zagrešil,
kaj sem ti, varuh ljudi, s tem prizadel?
Zakaj si me postavil za tarčo,
da sem sam sebi v breme?
21Zakaj ne odpustiš moje pregrehe,
ne odvzameš moje krivde?
Kajti zdaj bom legel v zemljo,
in če me boš iskal, me ne bo več.

Currently Selected:

Job 7: SSP

Highlight

Copy

Compare

Share

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in