Job 30
30
Bridka sedanjost
1Zdaj pa me zasmehujejo ljudje,
ki so po dnevih mlajši od mene,
katerih očetov nisem imel za vredne,
da bi jih pridružil psom svoje črede.
2In kaj naj mi pomeni moč njihovih rok?
Njihova krepkost je razpadla.
3Izčrpani od pomanjkanja in lakote
glodajo suho pokrajino,
včeraj pusto in zapuščeno.
4Pobirajo lobodo v grmovju
in korenina košeničice jim je za hrano.
5Pregnani so od ljudi,
za njimi vpijejo kakor za tatovi.
6Prebivajo v rečnih koritih,
v podzemeljskih jamah in skalnih votlinah.
7Tulijo#Db. Rigajo. med grmovjem,
pregnani so pod trnje.
8Bedasti sinovi in sinovi brez imena,#Ali Sinovi bedaka, brez ugleda.
z bičem izgnani iz dežele.
9A zdaj so iz mene naredili zbadljivko,
imajo me za pregovor.
10Studim se jim, držijo se proč od mene,
mojemu obrazu ne prizanašajo s pljunki.
11Ker se je odvezal z vrvi, me napada,
nagobčnik so odvrgli#Ali Ker je (Bog) razvezal mojo vrv in me ponižal, / so brez zadržkov. pred menoj.
12Vzdigujejo se proti odprti desnici,
spodnašajo mi noge
in nasipajo pogubne steze proti meni.
13Mojo pot so razdrli,
trudijo se, da bi me uničili,
a jim nihče ne more pomagati.#Ali in nihče jih ne more ustaviti; hebr. nejasno.
14Premikajo se, kakor se širi razpoka v obzidju,
valijo se pod ruševinami.
15Strahovi so se obrnili proti meni,
kakor veter je odletela moja čast,
kakor oblak je šla mimo moja blaginja.
16Zdaj se moja duša v meni žalosti,
zajeli so me dnevi ponižanja.
17Noč mi razjeda kosti,
moje glodajoče muke se ne poležejo.
18Moja obleka se hoče z vso silo potuhniti,
oprijemlje se me kakor ovratnik moje srajce.
19Razkazuje me kot blato,#Ali Pahnil me je v blato.
enak sem prahu in pepelu.
20Kličem te na pomoč, a me ne uslišiš,
stojim pred teboj, a me samo gledaš.
21Postal si okruten do mene,
napadaš me s trdo pestjo.
22Vzdiguješ me, goniš me v viharju
in me spretno mehčaš.#Ali in raztapljaš me v nevihti.
23Saj vem, da me poganjaš v smrt,
v zbirno hišo vseh živih.
24Vendar ne izteguje roke v uničenje,
če#Ali Mar uničeni ne izteguje roke / in …? v svojem propadanju kliče k njim na pomoč.
25Mar nisem jokal pred tistim, ki je imel težak dan,
ali moja duša ni žalovala pred ubožcem:
26kajti pričakoval sem srečo, a je prišlo húdo,
čakal sem svetlobo, a je prišla tema.
27V moji notranjosti vre in ne odneha,
zadeli so me dnevi bridkosti.
28Mračen hodim, brez sonca,
vstajam na zborovanju in kličem na pomoč.
29Postal sem brat šakalom
in tovariš nojem.
30Koža počrnela odpada#Dodano. od mene,
moje kosti gorijo v vročici.
31Moje citre se oglašajo kot žalostinka,
moja piščal daje glas jokajočih.
Currently Selected:
Job 30: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
