Job 20
20
Drugi Cofárjev govor: Cofár prepričuje
Krivičnikova sreča je kratka
1Nato je spregovoril Cofár Naámčan in rekel:
2Zato mi moje misli narekujejo odgovor,
zaradi tega sem razdražen:
3poslušati moram grajo, ki me sramoti,
a duh mi po moji pameti daje odgovor:
4Ali veš, da je tako že od nekdaj,
odkar je človek postavljen na zemljo?
5Sreča krivičnikov je kratka,
brezbožneževo veselje traja le trenutek.
6Čeprav se njegova postava vzdiguje do neba
in se njegova glava dotika oblakov,
7izgine za vselej kakor njegovo blato,
kateri so ga gledali, porečejo: Kje je?
8Izgine kakor sanje in ga ni več najti,
izgubi se kakor nočna prikazen.
9Oko ga je gledalo, pa ga ne bo več,
njegov kraj ga ne bo več videl.
10Njegovi sinovi bodo iskali naklonjenost pri revežih,
njegove roke morajo vračati lastno imetje.
11Njegove kosti so še polne mladosti,
a mora z njimi leči v zemljo.
12Ker je v njegovih ustih hudobija sladka,
jo skriva pod svojim jezikom,
13jo varuje in je ne izpusti,
zadržuje jo v svojem grlu.
14Jed pa se mu v notranjosti spreminja,
postaja gadji strup v njegovem telesu.
15Bogastvo, ki ga je pogoltnil, izbruha,
iz njegovega trebuha ga požene Bog.
16Gadji strup sesa,
umori ga kačji jezik.
17Ne gleda prekopov med rekami,#Hebr. nejasno.
potokov medu in skute.#Ali masla ali smetane.
18Vrača, kar je pridobil, in ne uživa,
ne veseli se bogatega dobička.
19Kajti zatiral in zapuščal je reveže,
vzel si je hišo, ki je ni sezidal.
20Ker ne ve, kdaj je njegovemu trebuhu zadosti,
se ne reši svoje poželjivosti.#Ali ne ohrani nobene izmed svojih dragocenosti.
21Nič ne uide njegovi požrešnosti,
zato njegova sreča ne more trajati.
22Ko je poln obilja, pride v stisko,
vsa teža trpljenja pride nadenj.
23Ko si hoče napolniti trebuh,
pošlje Bog nadenj togoto svoje jeze
in dežuje po njem s svojo hrano.
24Če uide železnemu orožju,
ga zadene bronast lok,
25predre ga in pogleda iz njegovega hrbta,
zasveti se iz njegovega žolča
in zalotijo ga smrtni strahovi.
26Čeprav je v temi spravljeno njegovo bogastvo,
ga požre ogenj, ki ga nihče ni podnetil,
in použije, kar še ostane v njegovem šotoru.
27Nebo razodene njegovo krivdo
in zemlja vstane proti njemu.
28Bogastvo njegove hiše izgine,
skopni, ko pride nadenj Božja jeza.
29Taka je usoda, ki jo je krivičniku namenil Bog,
dediščina, ki mu jo je Bog določil.
Currently Selected:
Job 20: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
