Job 1
1
Zasnova
Jobova zvestoba in sreča
1V deželi Uc je živel mož po imenu Job. Ta mož je bil popoln#Ali brezgrajen. in iskren, bal se je Boga in se varoval hudega. 2Rodilo se mu je sedem sinov in tri hčere. 3Imel je sedem tisoč ovac in tri tisoč kamel, petsto parov volov, petsto oslic in zelo veliko služinčadi. Mož je bil največji med vsemi sinovi Vzhoda. 4Njegovi sinovi pa so imeli navado, da so v hiši vsakega ob zanj določenem času pripravljali gostijo in vabili tudi svoje tri sestre, da so jedle in pile z njimi. 5Ko so se zvrstili dnevi gostije, je Job pošiljal ponje in jih očiščeval. Vstajal je zgodaj zjutraj in daroval žgalne daritve po številu njih vseh. Job je namreč rekel: »Morda so moji sinovi grešili in žalili#Ali preklinjali. Boga v svojih srcih.« Tako je Job delal vsakikrat.
Satan pred Bogom
6Napočil je dan, ko so prišli Božji sinovi#Tj. verjetno duhovna bitja, člani nebeškega zbora; gr. Božji angeli. in se postavili pred Gospoda. Med njimi je prišel tudi satan.#Tj. ‘tožnik’; enako v nadaljevanju. 7Gospod je rekel satanu: »Od kod prihajaš?« Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.« 8Gospod je rekel satanu: »Si kaj mislil v svojem srcu na mojega služabnika Joba? Ni mu enakega na zemlji, mož je popoln#Ali brezgrajen. in iskren, boji se Boga in se varuje hudega.« 9Satan pa je odgovoril Gospodu in rekel: »Mar se Job zastonj boji Boga? 10Mar ne varuješ ti#Db. Mar nisi ti ogradil. njega, njegove hiše in vsega, kar je njegovega naokrog? Blagoslavljaš delo njegovih rok in njegova posest se širi v deželi. 11Samo iztegni svojo roko in se dotakni vsega, kar ima, resnično, v obraz te bo preklinjal!« 12In Gospod je rekel satanu: »Glej, vse, kar ima, naj bo v tvoji roki, le nanj ne izteguj svoje roke!« In satan je odšel izpred Gospodovega obličja.
Job izgubi imetje in otroke
13Ko so njegovi sinovi in njegove hčere nekega dne jedli in pili vino v hiši svojega najstarejšega brata, 14je prišel k Jobu sel in rekel: »Voli so orali in oslice so se pasle poleg njih, 15vpadli so Sabéjci in jih ugrabili, hlapce pa pobili z ostrim mečem, le jaz sam sem ušel, da ti sporočim.« 16Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Božji ogenj je padel z neba in požgal ovce in hlapce ter jih pokončal, le jaz sam sem ušel, da ti sporočim.« 17Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Kaldejci so se razporedili v tri krdela, planili na kamele in jih ugrabili, hlapce pa pobili z ostrim mečem, le jaz sam sem ušel, da ti sporočim.« 18Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Tvoji sinovi in tvoje hčere so jedli in pili vino v hiši svojega najstarejšega brata. 19In glej, silen vihar je prihrumel iz puščave in pretresel štiri vogale hiše, da se je sesula na otroke in so umrli, le jaz sam sem ušel, da ti sporočim.«
20Tedaj je Job vstal in pretrgal svoja oblačila, si ostrigel glavo, padel na tla in molil. 21Govoril je: »Nag sem prišel iz materinega telesa in nag se vrnem tja. Gospod je dal, Gospod je vzel, naj bo hvaljeno ime Gospodovo!«
22Pri vsem tem Job ni grešil in ni rekel nič žaljivega proti Bogu.
Currently Selected:
Job 1: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!