Jeremija 8
8
1Tisti čas, govori Gospod, bodo izgrebli kosti Judovih kraljev, kosti njegovih knezov, kosti duhovnikov, kosti prerokov in kosti jeruzalemskih prebivalcev iz njihovih grobov 2ter jih razmetali pred sonce, luno in vso nebesno vojsko, katere so ljubili, jim služili, za katerimi so hodili, katere so spraševali za svet in jih molili; ne bodo jih zbirali ne pokopavali, za gnoj bodo na površju zemlje. 3Tedaj bo vsemu ostanku, ki preostane od tega hudobnega rodu, na vseh krajih, kamor jih zavržem, smrt ljubša kot življenje, govori Gospod nad vojskami.
Trma brez primere
4Reci jim: Tako govori Gospod:
Ali ne vstane, kdor pade?
Ali se ne vrne, kdor zablodi?
5Zakaj pa to ljudstvo, Jeruzalem,
vztraja v svojem odpadu?#Db. odpada s trajnim odpadom.
Trdno se držé slepila
in se nočejo vrniti.
6Pazim in poslušam:
govorijo, kar ni prav;
nihče se ne kesa svoje hudobije,
da bi rekel: »Kaj sem storil!«
Vsak se v svojem teku obrača proč#Ali Vsak se vrača v svoj tek.
kakor konj, ki podivja#Ali plane. v bitki.
7Celo štorklja pod nebom
pozna svoj čas,
grlica, lastovka in žerjav
se pri prihodu drže svojega časa:
moje ljudstvo pa ne pozna
Gospodove postave.
Pokvarjeni duhovniki in preroki
8Kako morete reči: »Modri smo.
Gospodova postava je pri nas!«
Že! A glej, lažnivo pisalo pisarjev
je iz nje naredilo laž.
9Modri bodo osramočeni,
prestrašeni in ujeti.
Glej, Gospodovo besedo so zavrgli.
Kakšno modrost še imajo?
10Zato bom dal njihove žene drugim,
njihove njive zavojevalcem.
Kajti vsi od najmanjšega do največjega
se pehajo za dobičkom.
Varajo vsi,
od preroka do duhovnika.
11Zlom hčere mojega ljudstva#Tj. celotnega ljudstva; podobno v v. 19.21–23. hočejo ozdraviti na lahko,
s tem da govorijo: »Mir, mir«,
ko vendar ni miru.
12Mar se sramujejo, ker so počenjali gnusobo?
Ne, sploh se ne sramujejo,
ne znajo zardeti.
Zato bodo padli s tistimi, ki padajo,
se spotaknili ob času njih kaznovanja,
govori Gospod.
13Če odločno sežem po njih, govori Gospod,
ni grozdja na trti
ne smokev na figovcu,
še listje je ovenelo:
zato jih izročim takim,
ki jih bodo znali ukloniti!#zato … ukloniti: hebr. nejasno; manjka v gr.
Nove grožnje
14Čemu posedamo tu?
Zberite se in pojdimo v utrjena mesta,
naj tam končamo!
Kajti Gospod, naš Bog, hoče naš konec,
daje nam piti zastrupljeno vodo,
ker smo grešili zoper Gospoda.
15Upali smo na mir, pa ni nič dobrega,
na čas ozdravljenja, pa glej, strah.
16Od Dana se sliši prhanje njegovih konj,
od rezgetanja njegovih žrebcev
se trese vsa dežela.
Prihajajo žret deželo in kar jo napolnjuje,
mesta z njihovimi prebivalci.
17Glejte, pošiljam na vas kače strupenjače,
proti katerim ni nobenega zarotila,
da vas opikajo,
govori Gospod.
Preroka boli narodova nesreča
18Veselje je šlo, žalost me navdaja,#Lat. Moja bolečina je nad bolečino v meni; hebr. nejasno.
moje srce je potrto.
19Čuj, hči mojega ljudstva kliče na pomoč
iz daljne dežele:
»Ali ni več Gospoda na Sionu,
ni več tam njegovega Kralja?«
– »Zakaj so me jezili z izrezanimi podobami,
s tujimi praznimi maliki?« –
20»Minila je žetev, poletje je mimo,
mi pa še nismo rešeni!«
21Ker se je zlomila hči mojega ljudstva, sem se tudi jaz zlomil,
medlim, groza me prevzema.
22Ali ni več balzama v Gileádu,
ni tam nobenega zdravnika?
Zakaj se ne zaceli rana
hčeri mojega ljudstva?
23 # Po drugačnem štetju 9,1. O, da bi moja glava bila voda
in moje oko studenec solza,
da bi lahko jokal dan in noč
nad pobitimi hčere mojega ljudstva!
Currently Selected:
Jeremija 8: SSP
Highlight
Share
Compare
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
