Jeremija 2
2
Prerokbe proti Judu in Jeruzalemu
Izraelska skupnost odpadla od Boga
1Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč: 2Pojdi, kliči prestolnici#Dodano; Jeruzalem je v hebr. ž. spola. Jeruzalem na ušesa in reci: Tako govori Gospod:
Spominjam te na predanost tvoje mladosti,
na ljubezen tvoje zaročne dobe,
ko si hodila za menoj v puščavi,
v deželi, kjer ne sejejo.
3Svet je Izrael Gospodu,
prvina njegovega pridelka.
Vsi, ki ga jedó, postanejo krivi,
nesreča jih zadene,
govori Gospod.
4Poslušajte Gospodovo besedo, Jakobova hiša in vse rodbine Izraelove hiše. 5Tako govori Gospod:
Kaj so vaši očetje našli krivičnega na meni,
da so se oddaljili od mene,
da so šli za puhlimi maliki#Db. za puhlostjo, ničevostjo.
in postali puhli?
6Niso rekli: »Kje je Gospod,
ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele,
ki nas je vodil po puščavi,
po pusti in jamasti deželi,
po sušni in mračni deželi,
po deželi, skozi katero nihče ne hodi
in kjer ne prebiva noben človek?«
7Pripeljal sem vas v rodovitno deželo,
da bi uživali njene sadove in njene dobrine.
A ko ste prišli, ste oskrunili mojo deželo
in mojo dediščino spremenili v gnusobo.
8Duhovniki niso rekli: »Kje je Gospod?«
Čuvarji postave me niso hoteli poznati
in pastirji so se mi upirali.
Preroki so prerokovali v Báalovem imenu
in hodili za tistimi, ki ne morejo pomagati.
9Zato vas še naprej obtožujem,
govori Gospod,
obtožujem sinove vaših sinov.
10Pojdite vendar na otoke Kitéjcev in poglejte!
Pošljite v Kedár in skrbno preiščite,
poglejte, ali se je godilo kaj takega!
11Ali je kakšen narod zamenjal bogove?
In tisto sploh niso bogovi!
Moje ljudstvo pa je svoje Veličastvo
zamenjalo z nečim, kar ne more pomagati.
12Osupnite nad tem, nebesa,
zgrozite se vsa presunjena,
govori Gospod.
13Saj je moje ljudstvo storilo dvojno hudobijo:
zapustili so mene,
studenec žive vode,
in si izkopali kapníce,
razpokane kapníce,
ki ne držijo vode.
Bolečina in bridkost
14Je mar Izrael suženj ali v hiši rojen služabnik?
Zakaj je potem postal plen?
15Nanj rjovejo mladi levi,
povzdigujejo svoj glas.
Njegovo deželo so spremenili v pustinjo,
njegova mesta so razdejana, brez prebivalca.
16Tudi sinovi Memfisa in Tahpanhésa
ti brijejo#Db. mulijo. glavo.
17Ali te ni to doletelo zato,
ker si zapustil Gospoda, svojega Boga,
v času, ko te je vodil po poti?
Kaj Bog še očita izraelski skupnosti
18In zdaj, kaj imaš od poti v Egipt?
Da piješ vodo iz Nila?
In kaj imaš od poti v Asirijo?
Da piješ vodo iz Evfrata?
19Tvoja hudobija te tepe
in tvoj odpad te kaznuje.
Vedi torej in uvidi, kako hudo in bridko je,
da si zapustila Gospoda, svojega Boga,
in nisi imela mojega strahu,
govori Gospod Bog nad vojskami.
20Zakaj že zdavnaj si zlomila svoj jarem,
raztrgala vezi in rekla:
»Ne bom služila!«
A na vsakem visokem griču
in pod vsakim zelenim drevesom
si poležavala kot vlačuga.
21Sam sem te zasadil kot plemenito trto,
kot pravo, pristno sadiko.
Kako si se mi spridila
v poganjke viničja?
22Čeprav si se umivala s pepeliko
in uporabljala še toliko mila:
tvoja krivda ostaja umazana pred mano,
govori Gospod Bog.
23Kako moreš reči: »Nisem se omadeževala,
za Báali nisem hodila?«
Poglej na svoje početje#Db. na svojo pot. v dolini,
spoznaj, kaj si delala,
lahka kamela, ki teka vsevprek;#Db. ki prepleta svoja pota.
24divja oslica, vajena puščave,
ki lovi sapo v divjem poželenju.
Kdo jo bo zadržal, ko se goni?
Kdor koli jo išče, se mu ni truditi:
v njenem mesecu jo najde.
25Glej, da se tvoja noga ne zbosi
in tvoje grlo ne užeja!
Pa si rekla: »Nikakor ne!
Kajti tujce ljubim
in hodim za njimi!«
26Kakor je osramočen tat, ko ga zalotijo,
tako bo osramočena Izraelova hiša:
njihovi kralji in knezi,
njihovi duhovniki in preroki,
27ki pravijo lesu: »Ti si moj oče!«
in skali: »Ti si me rodila!«
Meni kažejo hrbet,
ne obraza,
v svoji nesreči pa govorijo:
»Vstani in nas reši!«
28Kje so tedaj bogovi,
katere si si naredil?
Naj vstanejo, če te morejo rešiti
v času tvoje nesreče!
Kajti številni kakor tvoja mesta
so tvoji bogovi, o Juda.
29Zakaj se pravdate z menoj?
Vsi ste se mi uprli,
govori Gospod.
30Zaman sem tepel vaše sinove:
opomina niso sprejeli;
vaš lastni#vaš lastni: manjka v gr., sir. meč je žrl vaše preroke
kakor lev, ki kolje.
31O, kakšen rod ste! Glejte vendar na Gospodovo besedo!
Ali sem postal puščava za Izraela,
dežela goste teme?
Zakaj govori moje ljudstvo: »Lahko se potikamo okrog,
k tebi ne pridemo več«?
32Mar dekle pozabi svoj nakit,
nevesta svoj okrasni pas?
Moje ljudstvo pa me pozablja
že brezštevilne dni.
33Kako dobro znaš ubrati pot,
ko iščeš ljubimce!
Tako si se na svojih poteh
naučila tudi hudobij.
34Tudi v tvojih rokavih#Ali robovih; gr. rokah. sem našel
kri nedolžnih siromakov.
Našel sem jo, ne da bi jo bil iskal,#Ali Nisi jih zalotila pri vlamljanju; hebr. nejasno.
saj je bila na vseh.
35Ti pa praviš: »Nedolžna sem vendar.
Gotovo se njegova jeza odvrne od mene.«
Glej, kličem te na odgovor,
ker praviš: »Nisem grešila.«
36Kako lahkomiselno pohajaš
in spreminjaš svojo pot!
Tudi Egipt te bo spravil v sramoto,
kakor te je spravila v sramoto Asirija.
37Tudi od tam pojdeš
z rokami na glavi,
kajti Gospod je zavrgel tiste, na katere se zanašaš;
ne boš imela sreče z njimi.
Currently Selected:
Jeremija 2: SSP
Highlight
Share
Compare
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
