Jeremija 14
14
Ob hudi suši
1Beseda Gospodova, ki se je zgodila Jeremiju v zvezi s sušo.
2Juda žaluje
in njegova mesta#Db. vrata. hirajo;
ljudje medlijo na tleh
in v Jeruzalemu se razlega vpitje.
3Veljaki pošiljajo služinčad po vodo;
ti pridejo k mlakam:
ne najdejo vode,
vračajo se s praznimi posodami;
osramočeni so in razočarani,
zakrivajo si glavo.
4Zaradi zemlje, ki je osupla,
ker ni dežja v deželo,
si kmetje osramočeni zakrivajo glavo.
5Celo košuta, če stori na polju, pusti mladiča,#Dodano.
ker ni trave.
6Divji osli stoje na goljavah
in lovijo sapo kakor šakali.
Njihove oči so opešale,
ker ni več zelenja.
Izraelovo upanje je Gospod
7Če naše krivde pričajo zoper nas,
Gospod, ukrepaj zaradi svojega imena!
Veliko je namreč odpadov,
s katerimi smo grešili zoper tebe.
8Ti, Izraelovo upanje,
njegov rešitelj v času stiske,
zakaj bi bil kakor tujec v deželi,
kakor popotnik, ki se ustavi le, da prenoči?
9Zakaj bi bil kakor zbegan mož,
kakor junak, ki ne more pomagati?
Saj si vendar sredi nas, Gospod,
in tvoje ime je priklicano na nas.#Ali in nosimo tvoje ime.
Nikar nas ne zapusti!
10Tako govori Gospod o tem ljudstvu:
Zares, radi blodijo,
svojih nog ne znajo zadržati.
Gospodu pa niso všeč.
Zdaj se spominja njihove krivde
in kaznuje njihove grehe.
11Dalje mi je Gospod rekel: »Ne moli za blagor tega ljudstva. 12Čeprav se postijo, ne slišim njihovega vzklikanja; čeprav darujejo žgalno in jedilno daritev, mi nista všeč. Temveč z mečem, z lakoto in s kugo jih pokončam.«
Obsodba krivih prerokov
13Tedaj sem rekel: »Oh, Gospod Bog, glej, preroki jim pravijo: ›Meča ne boste videli, lakota vas ne bo zadela, resničen mir vam bom dal v tem kraju!‹« 14Gospod pa mi je rekel: »Laž prerokujejo preroki v mojem imenu. Nisem jih poslal ne jim ukazal niti jim govoril. Lažnivo videnje, prazno prerokovanje in sleparijo svojega srca vam prerokujejo.« 15Zato Gospod tako govori o prerokih, ki prerokujejo v mojem imenu, ne da bi jih poslal, in ki obljubljajo, da meča in lakote ne bo v to deželo: Z mečem in lakoto bodo ti preroki pokončani. 16Ljudje pa, katerim prerokujejo, bodo ležali po jeruzalemskih ulicah kot žrtve lakote in meča. Nihče jih ne pokoplje, njih, njihovih žená, njihovih sinov in hčerá. Tako razlijem nanje njihovo hudobijo.
17To besedo jim govôri:
Moje oči naj točijo solze noč in dan
in naj ne prenehajo,
kajti hud zlom je strl devico, hčer mojega ljudstva,#Tj. celotno ljudstvo.
strahoten udarec.
18Če grem na polje,
glej z mečem prebodene;
če pridem v mesto,
glej od lakote oslabele.
Tudi prerok in duhovnik tavata po deželi
in ne razumeta.
Ljudstvo prosi usmiljenja
19Mar si Juda popolnoma zavrgel?
Se ti je Sion pristudil?
Zakaj nas tepeš,
da nam ni ozdravljenja?
Upali smo na mir, pa ni nič dobrega;
na čas ozdravljenja, pa glej, strah.
20Priznavamo, Gospod, svojo krivičnost,
krivdo svojih očetov,
res, grešili smo zoper tebe.
21Ne zaničuj nas zaradi svojega imena,
ne omalovažuj prestola svojega veličastva!
Spomni se in ne prelamljaj svoje zaveze z nami!
22Ali so med puhlimi maliki narodov taki, ki morejo prinesti dež?
Ali daje plohe sámo nebo?
Mar nisi ti tisti, Gospod, naš Bog?
Zato upamo vate,
saj ti delaš vse to!
Currently Selected:
Jeremija 14: SSP
Highlight
Share
Compare
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
