Sodniki 11
11
Bog pokliče Jefteja
1Gileádec Jefte je bil močan junak. Bil je sin vlačuge. Jeftejev oče pa je bil Gileád. 2Tudi Gileádova žena je rodila sinove. Ko so ženini sinovi odrasli, so preganjali Jefteja in mu rekli: »Ne moreš imeti deleža v hiši našega očeta, ker si sin druge ženske.« 3Tedaj je Jefte pobegnil pred svojimi brati in se naselil v deželi Tob. Ob njem pa so se zbirali malopridni možje in hodili z njim.
4Čez nekaj dni pa so Amónovi sinovi začeli vojno z Izraelom. 5Ko so se Amónovi sinovi bojevali proti Izraelu, so gileádski starešine odšli po Jefteja, da bi ga odpeljali iz dežele Tob. 6Rekli so Jefteju: »Pridi in nam bodi vodja, pa se bomo bojevali zoper Amónove sinove.« 7Jefte je tedaj rekel gileádskim starešinam: »Ali me niste prav vi zasovražili in me izgnali iz hiše mojega očeta? Zakaj zdaj, ko ste v stiski, hodite k meni?« 8Gileádski starešine so rekli Jefteju: »Zato se zdaj obračamo nate; če boš šel z nami in se bojeval proti Amónovim sinovom, boš poglavar nam in vsem gileádskim prebivalcem.« 9Jefte je rekel gileádskim starešinam: »Če me odvedete nazaj, da se bom bojeval proti Amónovim sinovom in mi jih Gospod izroči, bom res vaš poglavar?« 10Gileádski starešine so Jefteju rekli: »Gospod bo priča med nami, če ne bomo storili po tvoji besedi.« 11Tedaj je šel Jefte z gileádskimi starešinami, ljudstvo pa ga je postavilo za poglavarja in vodjo nad seboj. In Jefte je vse svoje zadeve govoril pred Gospodom v Micpi.
Jefte se pogaja z Amónci
12Nato je Jefte poslal h kralju Amónovih sinov glasnike in je rekel: »Kaj je meni in tebi, da si prišel nadme, da se vojskuješ v moji deželi?« 13Kralj Amónovih sinov je rekel Jeftejevim glasnikom: »Ko je šel Izrael iz Egipta, se je polastil moje dežele od Arnóna do Jabóka in Jordana. Zdaj jo torej vrni v miru!« 14Jefte je drugič poslal glasnike h kralju Amónovih sinov. 15Rekel mu je: »Tako govori Jefte: Izrael ni zavzel moábske dežele in dežele Amónovih sinov. 16Ko so šli iz Egipta, je Izrael šel po puščavi do Trstičnega#Tj. Rdečega. morja in potem prišel v Kadeš. 17Tedaj je Izrael poslal k edómskemu kralju glasnike, ki so rekli: ›Naj gremo, prosim, skozi tvojo deželo.‹ Toda edómski kralj ni hotel poslušati. Tudi k moábskemu kralju jih je poslal, pa ta ni dovolil. Tako je Izrael ostal v Kadešu. 18Hodil je po puščavi, obšel edómsko deželo in moábsko deželo in prišel z vzhodne strani do moábske dežele. Utaborili so se onkraj Arnóna in niso prestopili moábske meje, kajti moábska meja je bil Arnón. 19Potem je Izrael poslal glasnike k Sihónu, kralju Amoréjcev, kralju v Hešbónu. Izrael mu je rekel: ›Naj grem, prosim, skozi tvojo deželo, do svojega kraja.‹ 20Sihón pa ni zaupal Izraelu, da bi prestopil njegovo mejo, ampak je Sihón zbral vse svoje ljudstvo in se utaboril v Jahacu in se bojeval z Izraelom. 21Gospod, Izraelov Bog, pa je dal Sihóna in vse njegovo ljudstvo Izraelu v roke. Porazili so jih in Izrael je zasedel vso deželo Amoréjcev in tisto deželo naselil. 22Zavzeli so vse ozemlje Amoréjcev od Arnóna do Jabóka in od puščave do Jordana. 23In tako je Gospod, Izraelov Bog, izgnal Amoréjce pred svojim ljudstvom Izraelom; ti pa ga hočeš izgnati. 24Ali ni tvoja last vse, kar ti je izročil tvoj bog Kemoš? Vse pa, kar je dal nam v posest Gospod, naš Bog, je naša last. 25Si mar ti zdaj boljši od Baláka, Cipórjevega sina, moábskega kralja? Se je mar on prepiral z Izraelom ali vojskoval z njim? 26Odkar Izrael prebiva v Hešbónu in njegovih utrdbah, v Aroêrju in njegovih utrdbah in v vseh mestih ob Arnónu, tristo let, zakaj si jih niste izbojevali v tem času? 27Jaz se torej nisem pregrešil zoper tebe, ti pa mi delaš húdo, da se vojskuješ proti meni. Gospod, ki je sodnik, naj danes razsodi med Izraelovimi sinovi in Amónovimi sinovi.« 28Kralj Amónovih sinov pa ni poslušal Jeftejevega sporočila, ki mu ga je poslal.
Jeftejeva zaobljuba
29 Gospodov duh pa je bil z Jeftejem in prehodil je Gileád in Manáseja. Potem je šel v Micpo v Gileádu in iz Micpe v Gileádu prišel k Amónovim sinovom. 30Jefte pa se je Gospodu zaobljubil in rekel: »Če mi res daš Amónove sinove v roke, 31bodi Gospodov tisti, ki mi pride prvi naproti skozi vrata moje hiše, ko se v miru vrnem od Amónovih sinov. Daroval ga bom kakor žgalno daritev.«
32Jefte je šel nad Amónove sinove, da bi se bojeval z njimi. Gospod mu jih je dal v roke. 33Pobijal jih je od Aroêrja do vhoda v Minít in popolnoma porazil dvajset mest do Abél Keramíma. Tako so bili Amónovi sinovi ponižani pred Izraelovimi sinovi.
34Ko pa je Jefte prišel na svoj dom v Micpo, glej, mu je prišla naproti njegova hči z bobni in s plesom. Bila je edinka; razen nje ni imel ne sina ne hčere. 35Ko jo je zagledal, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Gorje mi, moja hči! Prav hudo si me potrla. Tudi ti si me pahnila v nesrečo. Odprl sem usta h Gospodu in tega ne morem preklicati.« 36Rekla mu je: »Moj oče, odprl si usta h Gospodu, stori mi, kakor je prišlo iz tvojih ust, potem ko ti je Gospod storil, da si se maščeval nad svojimi sovražniki, Amónovimi sinovi.« 37Nadalje je rekla očetu: »Naj se mi stori tole; odpusti me za dva meseca, da grem in se umaknem v gore ter objokujem svoje devištvo, jaz in moje tovarišice.« 38Rekel je: »Pojdi!« In odposlal jo je za dva meseca. In šla je, ona in njene tovarišice, in po gorah objokovala svoje devištvo. 39Po dveh mesecih se je vrnila k očetu in izpolnil je na njej svojo zaobljubo, s katero se je zaobljubil. In ni spoznala moža; tako je nastal v Izraelu zakon, 40da so Izraelove hčere leto za letom hodile štiri dni v letu objokovat hčer Gileádca Jefteja.
Currently Selected:
Sodniki 11: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
