Ezekiel 33
33
Ko je bil Jeruzalem oblegan in potem
Ezekiel na straži
1Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: 2Sin človekov, govôri sinovom svojega ljudstva#Tj. celotnemu ljudstvu. in jim reci: Če pošljem meč nad deželo, ljudstvo dežele pa vzame koga izmed svojih in si ga postavi za stražarja, 3in ko ta vidi, da prihaja meč nad deželo, zatrobi v rog in opozori ljudstvo: 4Če kdo sliši glas roga, pa se ne zmeni zanj in pride meč in ga pobere: tedaj je njegova kri nad njegovo glavo. 5Čeprav je slišal glas roga, se ni zmenil zanj, zato je njegova kri nad njim. Tisti pa, ki se je zmenil, si reši življenje. 6Če pa stražar vidi, da prihaja meč, a ne zatrobi v rog in ne opozori ljudstva, in pride meč in pobere koga izmed njih, je ta vzet zaradi svoje krivičnosti, a njegovo kri bom terjal iz stražarjevih rok.
7Tebe, sin človekov, sem postavil za stražarja Izraelovi hiši. Kadar slišiš besedo iz mojih ust, jih posvari v mojem imenu! 8Če porečem krivičnežu: »Krivičnež, zagotovo umreš!« pa ne govoriš, da bi posvaril krivičneža zaradi njegove poti, umre ta krivičnež zaradi svoje krivičnosti, a njegovo kri bom terjal iz tvojih rok. 9Če pa posvariš krivičneža, naj se spreobrne od svoje poti, pa se ne spreobrne od svoje poti, umre zaradi svoje krivičnosti, ti pa si si rešil življenje.
Sprevrženje in spreobrnjenje
10Ti, sin človekov, reci Izraelovi hiši: Tako ste govorili: »Zares, naša hudodelstva in naši grehi so nad nami, zavoljo njih propadamo; kako bi mogli živeti?« 11Reci jim: Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, nimam veselja nad krivičneževo smrtjo, marveč da se krivični spreobrne od svoje poti in živi. Vrnite se, vrnite s svojih hudobnih poti! Zakaj hočete umreti, Izraelova hiša? 12Ti, sin človekov, reci sinovom svojega ljudstva: Pravičnost ne bo rešila pravičnega, če ta začne grešiti; in krivičnost ne bo spotaknila krivičnega, če se ta spreobrne od svoje krivičnosti. Pravični ne more živeti od svoje pravičnosti,#Db. od nje. če začne grešiti. 13Če rečem pravičnemu, da bo zagotovo živel, pa se zanaša na svojo pravičnost in ravna krivično, ne bo nobeno njegovih pravičnih del ostalo v spominu. Zavoljo hudobije, ki jo počne, bo umrl. 14Če pa krivičnemu rečem: »Zagotovo boš umrl!« pa se spreobrne od svojega greha ter ravna po pravu in pravičnosti, 15če krivični dá nazaj, kar mu je bilo zastavljeno, in vrne, kar je naropal, če se drži zakonov življenja in ne počne več hudobije, bo zagotovo živel, ne bo umrl. 16Nobeden njegovih grehov, ki jih je zagrešil, ne bo ostal v spominu proti njemu. Ker je ravnal po pravu in pravičnosti, bo zagotovo živel.
17Sinovi tvojega ljudstva pa pravijo: »Gospodova pot ni pravilna.«#Ali ravna. Njihova pot ni pravilna!#Ali ravna. 18Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in počne hudobijo, bo zaradi tega umrl. 19Če pa se krivični odvrne od svoje krivičnosti in ravna po pravu in pravičnosti, bo zaradi tega živel. 20Vi pa pravite: »Gospodova pot ni pravilna.«#Ali ravna. Vsakega izmed vas, Izraelova hiša, bom sodil po njegovih potih.
Novica o padcu Jeruzalema
21V dvanajstem#Nekateri rkp., gr., sir. enajstem. letu našega izgnanstva, v desetem mesecu, petega v mesecu je prišel k meni ubežnik iz Jeruzalema in rekel: »Mesto je zavzeto.« 22A Gospodova roka je bila nad menoj tisti večer, preden je prišel ubežnik. Odprl mi je usta, še preden je oni zjutraj prišel k meni. Usta so se mi odprla in nisem bil več nem.
Opustošenje dežele
23Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: 24Sin človekov, prebivalci tistih razvalin na Izraelovem ozemlju govorijo: »Abraham je bil sam, ko je dobil deželo v posest; nas pa je veliko, nam je torej dana dežela.« 25Zato jim reci: Tako govori Gospod Bog: Vi jeste meso s krvjo, vzdigujete oči k malikom in prelivate kri, pa hočete dobiti deželo v posest! 26Opirate se na svoje meče, počenjate gnusobo in vsak oskrunja ženo svojega bližnjega, pa hočete imeti deželo v posesti! 27Tako jim povej: Tako govori Gospod Bog: Kakor jaz živim, bodo tisti v razvalinah padli pod mečem; kdor je na polju, ga bom dal zverem, da ga požrejo, in tisti, ki so v utrdbah in votlinah, bodo umrli za kugo. 28Deželo bom spremenil v pustinjo in stepo; konec bo njene ponosne moči. Izraelove gore bodo opustošene: nihče ne bo več hodil po njih. 29Ko bom deželo spremenil v pustinjo in stepo zaradi vseh gnusob, ki so jih počenjali, bodo spoznali, da sem jaz Gospod.
Nepoboljšljivost izgnancev
30Ti pa, sin človekov; sinovi tvojega ljudstva se pogovarjajo o tebi ob zidovih in pri hišnih vratih in pravijo drug drugemu, vsak svojemu bratu: »Pridite poslušat, kakšna je beseda, ki prihaja od Gospoda!« 31K tebi hodijo kakor na ljudski shod, pred tabo poseda moje ljudstvo in posluša tvoje besede, vendar se ne ravnajo po njih. Da, na njihovih ustnicah je strastna ljubezen, njihovo srce pa se žene za dobičkom. 32Glej, ti si zanje kakor pevec#Db. pesem. ljubezni, ki ima prijeten glas in dobro brenka na strune: poslušajo tvoje besede, vendar se ne ravnajo po njih. 33Ko pa bo to prišlo – in prišlo bo! – bodo spoznali, da je bil prerok med njimi.
Currently Selected:
Ezekiel 33: SSP
Highlight
Share
Compare
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
