Daniel (dodatki) 4
4
Bel in zmaj
(Dan 14,1–42)
1Kralj Astiág je bil pridružen svojim očetom, in Perzijec Kir je prevzel njegovo kraljestvo. 2Daniel je takrat živel v kraljevi družbi in je bil uglednejši kot vsi kraljevi prijatelji.
3Babilonci pa so imeli malika, ki mu je bilo ime Bel. Vsak dan so zanj porabili dvanajst mernikov prvovrstne pšenične moke, štirideset ovc in šest sodčkov vina. 4Tudi kralj ga je častil in ga vsak dan prihajal molit, Daniel pa je molil svojega Boga.
5Nekoč ga je kralj vprašal: »Zakaj ne moliš Bela?« Odgovoril mu je: »Ker ne častim malikov, ki so narejeni z rokami, temveč živega Boga, ki je ustvaril nebo in zemljo ter gospoduje vsemu mesu.«#Tj. vsemu, kar živi.
6Kralj mu je odvrnil: »Ali se ti Bel ne zdi živ Bog? Mar ne vidiš, koliko vsak dan pojé in popije?« 7Daniel se je zasmejal in rekel: »Ne varaj se, kralj! Ta je namreč znotraj iz gline, zunaj iz brona, jedel in pil pa ni še nikoli.«
8Kralj se je razjezil. Poklical je Belove duhovnike in jim rekel: »Če mi ne poveste, kdo pojé ta živež, boste umrli; če pa dokažete, da ga pojé Bel, bo umrl Daniel, ker je o Belu svetoskrunsko govoril.« 9Daniel je rekel kralju: »Zgodí naj se po tvoji besedi.«
Belovih duhovnikov pa je bilo sedemdeset, če ne štejemo njihovih žena in otrok. 10Kralj je prišel z Danielom v Belovo svetišče. 11Belovi duhovniki so rekli: »Glej, mi pojdemo ven, ti, o kralj, pa postavi sem jedila in zraven vino, ki ga boš pomešal, nato zakleni vrata in jih zapečati s svojim prstanom. Če jutri zjutraj, ko prideš, ne boš odkril, da je Bel vse pojedel, naj umremo mi, drugače pa Daniel, ker laže zoper nas.« 12Bili so brez skrbi, ker so pod mizo naredili skriven vhod, skozi katerega so vedno prihajali noter in vse použili.
Daniel odkrije prevaro
13Ko so odšli, je kralj postavil jedila pred Bela, 14Daniel pa je ukazal svojim služabnikom, naj prinesejo pepel, in z njim so vpričo kralja samega potresli vse svetišče. Potem so stopili ven, vrata zaklenili, jih zapečatili s kraljevim prstanom in odšli. 15Duhovniki so kakor po navadi prišli ponoči s svojimi ženami in otroki ter vse pojedli in popili.
16Zjutraj je kralj prišel navsezgodaj in Daniel z njim. 17Kralj je vprašal: »So pečati nedotaknjeni, Daniel?« Odvrnil je: »Nedotaknjeni so, o kralj.« 18In takoj, ko so odprli vrata, je kralj pogledal na mizo ter glasno zaklical in zavpil: »Velik si, Bel, in nobene prevare ni pri tebi.«
19Daniel pa se je zasmejal, zadržal kralja, da ni vstopil, in rekel: »Poglej na tla in spoznaj, čigave so te stopinje.« 20Kralj je odgovoril: »Vidim stopinje mož, žena in otrok.«
21Tedaj se je kralj razjezil, dal zgrabiti duhovnike, njihove žene in otroke, in pokazali so mu skrivna vrata, skozi katera so prihajali, da so použili vse, kar je bilo na mizi. 22Kralj jih je dal pobiti, Bela pa je izročil Danielu, in ta ga je razdejal z njegovim svetiščem vred.
Daniel ubije zmaja
23Tam je bil#Teodotion Bil je. tudi velik zmaj in Babilonci so ga častili. 24Kralj je rekel Danielu: »Ne moreš reči, da ta bog ni živ, torej ga moli.« 25Daniel je odvrnil: »Gospoda, svojega Boga, bom molil, kajti on je živi Bog. Ti, o kralj, pa mi daj oblast in ubil bom zmaja brez meča in palice.« 26»Dam ti jo,« je rekel kralj.
27Nato je Daniel vzel smolo, mast in dlako, vse skupaj skuhal, naredil iz tega kolače in jih dal zmaju v žrelo. In zmaj jih je požrl in se razpočil, Daniel pa je rekel: »Poglejte, kaj častite!«
Daniel v levjem brlogu
28Ko so Babilonci to slišali, so bili zelo besni. Zbrali so se zoper kralja in rekli: »Kralj je postal Jud: Bela je razbil,#Db. zvlekel dol. zmaja ubil in duhovnike pomoril.« 29Prišli so h kralju in rekli: »Izroči nam Daniela, sicer ubijemo tebe in tvojo družino.«#Db. tvojo hišo. 30Kralj je videl, da zelo pritiskajo nanj, in prisiljen jim je bil Daniela izročiti.
31Vrgli so ga v levji brlog in tam je bil šest dni. 32V brlogu je bilo sedem levov. Vsak dan so jim dajali po dve človeški#Dodano. telesi in dve ovci. Takrat pa jim niso dali ničesar, da bi požrli Daniela.
33V Judeji je v tem času#v tem času: dodano. živel prerok Habakúk. Skuhal je močnik, nadrobil kruh v lonec in se odpravil na polje, da bi to nesel žanjcem. 34Gospodov angel pa mu je rekel: »Nesi jed, ki jo imaš, v Babilon, Danielu v levji brlog.« 35Habakúk je odgovoril: »Gospod, Babilona še nisem videl in ne poznam levjega brloga.« 36Gospodov angel ga je prijel za vrh glave, ga nesel tako, da ga je držal za lase, in ga v vršenju vetra samega#Ali njegovega duha. postavil v Babilon nad levji brlog.
37In Habakúk je zavpil: »Daniel, Daniel, vzemi jed, ki ti jo je poslal Bog!« 38In Daniel je odvrnil: »Torej si se me spomnil, o Bog, in nisi zapustil teh, ki te ljubijo.« 39In vstal je in jedel, Božji angel pa je Habakúka takoj ponesel nazaj v njegov kraj.
Daniel je rešen
40Sedmi dan je prišel kralj, da bi žaloval za Danielom. Stopil je k brlogu in pogledal vanj, a glej, Daniel, ki je tam sedèl. 41Tedaj je kralj na ves glas zavpil: »Velik si, Gospod, Danielov Bog, in ni drugega razen tebe.« 42Dal ga je potegniti ven, tiste pa, ki so zahtevali njegovo pogubo, je dal vreči v brlog, in levi so jih vpričo njega takoj požrli.
Currently Selected:
Daniel (dodatki) 4: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Daniel (dodatki) 4
4
Bel in zmaj
(Dan 14,1–42)
1Kralj Astiág je bil pridružen svojim očetom, in Perzijec Kir je prevzel njegovo kraljestvo. 2Daniel je takrat živel v kraljevi družbi in je bil uglednejši kot vsi kraljevi prijatelji.
3Babilonci pa so imeli malika, ki mu je bilo ime Bel. Vsak dan so zanj porabili dvanajst mernikov prvovrstne pšenične moke, štirideset ovc in šest sodčkov vina. 4Tudi kralj ga je častil in ga vsak dan prihajal molit, Daniel pa je molil svojega Boga.
5Nekoč ga je kralj vprašal: »Zakaj ne moliš Bela?« Odgovoril mu je: »Ker ne častim malikov, ki so narejeni z rokami, temveč živega Boga, ki je ustvaril nebo in zemljo ter gospoduje vsemu mesu.«#Tj. vsemu, kar živi.
6Kralj mu je odvrnil: »Ali se ti Bel ne zdi živ Bog? Mar ne vidiš, koliko vsak dan pojé in popije?« 7Daniel se je zasmejal in rekel: »Ne varaj se, kralj! Ta je namreč znotraj iz gline, zunaj iz brona, jedel in pil pa ni še nikoli.«
8Kralj se je razjezil. Poklical je Belove duhovnike in jim rekel: »Če mi ne poveste, kdo pojé ta živež, boste umrli; če pa dokažete, da ga pojé Bel, bo umrl Daniel, ker je o Belu svetoskrunsko govoril.« 9Daniel je rekel kralju: »Zgodí naj se po tvoji besedi.«
Belovih duhovnikov pa je bilo sedemdeset, če ne štejemo njihovih žena in otrok. 10Kralj je prišel z Danielom v Belovo svetišče. 11Belovi duhovniki so rekli: »Glej, mi pojdemo ven, ti, o kralj, pa postavi sem jedila in zraven vino, ki ga boš pomešal, nato zakleni vrata in jih zapečati s svojim prstanom. Če jutri zjutraj, ko prideš, ne boš odkril, da je Bel vse pojedel, naj umremo mi, drugače pa Daniel, ker laže zoper nas.« 12Bili so brez skrbi, ker so pod mizo naredili skriven vhod, skozi katerega so vedno prihajali noter in vse použili.
Daniel odkrije prevaro
13Ko so odšli, je kralj postavil jedila pred Bela, 14Daniel pa je ukazal svojim služabnikom, naj prinesejo pepel, in z njim so vpričo kralja samega potresli vse svetišče. Potem so stopili ven, vrata zaklenili, jih zapečatili s kraljevim prstanom in odšli. 15Duhovniki so kakor po navadi prišli ponoči s svojimi ženami in otroki ter vse pojedli in popili.
16Zjutraj je kralj prišel navsezgodaj in Daniel z njim. 17Kralj je vprašal: »So pečati nedotaknjeni, Daniel?« Odvrnil je: »Nedotaknjeni so, o kralj.« 18In takoj, ko so odprli vrata, je kralj pogledal na mizo ter glasno zaklical in zavpil: »Velik si, Bel, in nobene prevare ni pri tebi.«
19Daniel pa se je zasmejal, zadržal kralja, da ni vstopil, in rekel: »Poglej na tla in spoznaj, čigave so te stopinje.« 20Kralj je odgovoril: »Vidim stopinje mož, žena in otrok.«
21Tedaj se je kralj razjezil, dal zgrabiti duhovnike, njihove žene in otroke, in pokazali so mu skrivna vrata, skozi katera so prihajali, da so použili vse, kar je bilo na mizi. 22Kralj jih je dal pobiti, Bela pa je izročil Danielu, in ta ga je razdejal z njegovim svetiščem vred.
Daniel ubije zmaja
23Tam je bil#Teodotion Bil je. tudi velik zmaj in Babilonci so ga častili. 24Kralj je rekel Danielu: »Ne moreš reči, da ta bog ni živ, torej ga moli.« 25Daniel je odvrnil: »Gospoda, svojega Boga, bom molil, kajti on je živi Bog. Ti, o kralj, pa mi daj oblast in ubil bom zmaja brez meča in palice.« 26»Dam ti jo,« je rekel kralj.
27Nato je Daniel vzel smolo, mast in dlako, vse skupaj skuhal, naredil iz tega kolače in jih dal zmaju v žrelo. In zmaj jih je požrl in se razpočil, Daniel pa je rekel: »Poglejte, kaj častite!«
Daniel v levjem brlogu
28Ko so Babilonci to slišali, so bili zelo besni. Zbrali so se zoper kralja in rekli: »Kralj je postal Jud: Bela je razbil,#Db. zvlekel dol. zmaja ubil in duhovnike pomoril.« 29Prišli so h kralju in rekli: »Izroči nam Daniela, sicer ubijemo tebe in tvojo družino.«#Db. tvojo hišo. 30Kralj je videl, da zelo pritiskajo nanj, in prisiljen jim je bil Daniela izročiti.
31Vrgli so ga v levji brlog in tam je bil šest dni. 32V brlogu je bilo sedem levov. Vsak dan so jim dajali po dve človeški#Dodano. telesi in dve ovci. Takrat pa jim niso dali ničesar, da bi požrli Daniela.
33V Judeji je v tem času#v tem času: dodano. živel prerok Habakúk. Skuhal je močnik, nadrobil kruh v lonec in se odpravil na polje, da bi to nesel žanjcem. 34Gospodov angel pa mu je rekel: »Nesi jed, ki jo imaš, v Babilon, Danielu v levji brlog.« 35Habakúk je odgovoril: »Gospod, Babilona še nisem videl in ne poznam levjega brloga.« 36Gospodov angel ga je prijel za vrh glave, ga nesel tako, da ga je držal za lase, in ga v vršenju vetra samega#Ali njegovega duha. postavil v Babilon nad levji brlog.
37In Habakúk je zavpil: »Daniel, Daniel, vzemi jed, ki ti jo je poslal Bog!« 38In Daniel je odvrnil: »Torej si se me spomnil, o Bog, in nisi zapustil teh, ki te ljubijo.« 39In vstal je in jedel, Božji angel pa je Habakúka takoj ponesel nazaj v njegov kraj.
Daniel je rešen
40Sedmi dan je prišel kralj, da bi žaloval za Danielom. Stopil je k brlogu in pogledal vanj, a glej, Daniel, ki je tam sedèl. 41Tedaj je kralj na ves glas zavpil: »Velik si, Gospod, Danielov Bog, in ni drugega razen tebe.« 42Dal ga je potegniti ven, tiste pa, ki so zahtevali njegovo pogubo, je dal vreči v brlog, in levi so jih vpričo njega takoj požrli.
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!