Daniel (dodatki) 3
3
Daniel reši Suzano
(Dan 13,1–64)
1V Babilonu je živel mož, ki mu je bilo ime Jojakím. 2Vzel je ženo, ki ji je bilo ime Suzana, Hilkijájevo hčer. Bila je zelo lepa in bala se je Gospoda. 3Tudi njeni starši so bili pravični in so vzgojili svojo hčer po Mojzesovi postavi. 4Jojakím je bil zelo bogat. Ob svoji hiši je imel vrt. Judje so se zbirali pri njem, ker je bil od vseh najuglednejši.
Dva sodnika
5Tisto leto so izmed ljudstva postavili za sodnika dva starešini, o kakršnih je Gospod dejal: »Krivica je prišla iz Babilona od starešin, sodnikov, ki so le na videz vodili ljudstvo.« 6Ta dva sta se precej zadrževala v Jojakímovi hiši in k njima so prihajali vsi, ki so imeli tožbo.
7Ko je opoldne ljudstvo odšlo, je prihajala Suzana in se sprehajala po vrtu svojega moža. 8Oba starešini sta jo vsak dan opazovala, kako je vstopala in se sprehajala, in sta jo poželela. 9Spridila sta svojo pamet in odvrnila svoje oči, da nista videla nebes#Tj. Boga. in se nista spominjala pravičnih sodb. 10Oba sta bila potrta zaradi nje, vendar si med seboj nista razodela svoje bolečine. 11Sram ju je bilo namreč razkriti svoje poželenje, da sta hotela spati z njo. 12Vsak dan sta vneto iskala priložnost, da bi jo videla.
13Nekoč sta rekla drug drugemu: »Pojdiva domov, ker je čas za kosilo.« Odšla sta torej in se ločila, 14nato pa sta se vrnila in prišla na isto mesto. Ko sta drug drugega spraševala po vzroku, sta si priznala svoje poželenje. In tedaj sta se skupaj domenila za ugoden čas, ko bi jo lahko dobila sámo.
15Čakala sta na primeren dan. In nekoč se je zgodilo, da je kakor včeraj in predvčerajšnjim#Tj. kakor prejšnje dni. prišla samo z dvema deklicama in se je hotela na vrtu okopati, ker je bilo vroče. 16In tam ni bilo nikogar razen teh dveh starešin, ki sta se skrila in prežala nanjo.#Ali in jo opazovala. 17Rekla je deklicama: »Prinesita mi olja in ličila#Ali mazila. in zaklenita vrtna vrata, da se bom okopala.« 18Storili sta, kakor jima je rekla. Zaklenili sta vrtna vrata in šli skozi stranska, da bi prinesli, kar jima je naročila, nista pa opazili starešin, ker sta bila skrita.
19Ko sta deklici odšli, sta oba starešini vstala in stekla k Suzani. 20Rekla sta: »Glej, vrtna vrata so zaklenjena, nihče nas ne vidi – in midva te želiva. Zato privoli in spi z nama, 21sicer bova pričala zoper tebe, da je bil s teboj mladenič in si zato odposlala deklici od sebe.«
22Suzana je zaječala in rekla: »Od vseh strani sem stiskana, kajti če tako storim, je to zame smrt, če pa tega ne storim, ne bom ubežala vajinim rokam. 23Vendar pa je zame bolje, da tega ne storim in padem v vajine roke, kakor da bi storila greh pred Gospodovim obličjem.«
24In Suzana je na ves glas zavpila, pa tudi starešini sta zavpila proti njej. 25In eden je stekel ter odprl vrtna vrata. 26Ko so domači zaslišali vpitje na vrtu, so planili skozi stranska vrata, da bi videli, kaj se ji je pripetilo. 27Ko sta starešini povedala svoje besede, je bilo služabnike zelo sram, ker se o Suzani nikoli ni reklo česa takega.
28Ko se je naslednjega dne ljudstvo zbralo pri njenem možu Jojakímu, sta prišla tudi oba starešini, polna nepostavnih naklepov proti Suzani, da bi jo dala umoriti. 29Rekla sta vpričo ljudstva: »Pošljite po Suzano, Hilkijájevo hčer, ki je Jojakímova žena.« In poslali so ponjo. 30Suzana je prišla skupaj s svojimi starši, otroki in vsemi sorodniki.
31Bila je zelo nežna in lepega videza. 32Ker pa je bila zagrnjena, sta kršilca postave ukazala, naj jo odgrnejo, da bi se tako nasitila njene lepote. 33Njeni domači in vsi, ki so jo zagledali, so zajokali.
34Oba starešini sta vstala sredi ljudstva in položila roke na njeno glavo. 35Ona pa je objokana pogledala v nebo, kajti njeno srce je zaupalo v Gospoda. 36Starešini sta rekla: »Ko sva se sama sprehajala po vrtu, je vstopila tale z dvema mladima služabnicama, zaklenila vrtna vrata in odslovila služabnici. 37In k njej je prišel mladenič, ki je bil skrit, in je legel k njej.#Db. z njo. 38Midva, ki sva videla to nepostavnost, ker sva bila v kotu na vrtu, sva pritekla k njima. 39Videla sva ju sicer, da sta bila skupaj,#Omiljevalni izraz za spolni odnos. vendar njega nisva mogla prijeti, ker je bil močnejši od naju; odprl je vrata in se pognal ven. 40To pa sva prijela in vprašala, kdo je tisti mladenič, 41vendar nama ni hotela povedati. To pričava.«
Zbor jima je verjel, ker sta bila starešini ljudstva in sodnika, in je Suzano obsodil na smrt.
42Suzana pa je glasno zavpila in rekla: »Večni Bog, ki poznaš, kar je skrito, in vse veš, preden se zgodi, 43ti veš, da sta lažnivo pričala proti meni. Glej, umrla bom, čeprav nisem storila ničesar, česar me ta dva zlobno dolžita.«
44In Gospod je uslišal njen glas.
Danielova sodba
45Ko so jo vodili v smrt, je Bog obudil svetega duha v mladem dečku, ki mu je bilo ime Daniel. 46Na ves glas je zavpil: »Čist sem pri krvi te žene.«
47Vse ljudstvo se je obrnilo k njemu in reklo: »Kaj pomenijo besede, ki si jih izrekel?« 48On pa je stopil mednje in odvrnil: »Ste tako nespametni,#Ali nori. Izraelovi sinovi? Brez preiskave in zanesljivega spoznanja ste obsodili Izraelovo hčer? 49Vrnite se na kraj sodbe, kajti ta dva sta proti njej lažnivo pričala.«
50In vse ljudstvo se je hitro vrnilo in starešine so Danielu rekli: »Pridi, sedi med nas in nam povej; kajti Bog ti je dal starešinsko oblast.« 51Daniel jim je rekel: »Ločite ju daleč narazen in ju bom zaslišal.«
52Ko so ju ločili, je poklical enega od njiju in mu rekel: »Ti, ki si se postaral v preživljanju hudobnih dni, zdaj so prišli na dan grehi, ki si jih delal v preteklosti, 53ko si izrekal krivične sodbe, nedolžne obsojal in krivične oproščal, čeprav Gospod govori: ›Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj.‹ 54Zdaj torej povej, če si jo res videl, pod katerim drevesom si ju videl, da sta spala skupaj?« »Pod akacijo,« je odgovoril. 55Daniel je odvrnil: »Pravilno si se zlagal proti svoji glavi, kajti Božji angel, ki je že dobil od Boga razsodbo, te bo presekal#Besedna igra; besedi akacija in presekal sta si v gr. podobni. po sredi.«
56Ko ga je dal odpeljati, je ukazal, naj privedejo drugega. In rekel mu je: »Rod Kánaanov, ne Judov! Lepota te je zapeljala in poželenje je pokvarilo tvoje srce. 57Tako sta delala z Izraelovimi hčerami, in ker so se vaju bale, so z vama spale, toda Judova hči ni prenesla vajine nepostavnosti. 58Zdaj mi torej povej: Pod katerim drevesom si ju zasačil, da sta spala skupaj?« »Pod hrastom,« je odgovoril. 59Daniel pa mu je odvrnil: »Pravilno si se tudi ti zlagal proti svoji glavi, kajti Božji angel z mečem že čaka, da te prežaga#Besedna igra; besedi hrast in prežaga sta si v gr. podobni. po sredi in vaju pokonča.«
60In ves zbor je zavpil z močnim glasom in slavil Boga, ker rešuje tiste, ki upajo vanj. 61Nato pa so se vzdignili proti obema starešinama, saj jima je Daniel iz njunih ust dokazal, da sta lažnivo pričala, in so jima storili, kar sta sama hudobno nameravala svojemu bližnjemu. 62Ravnali so po Mojzesovi postavi in ju usmrtili. In tako je bila tisti dan rešena nedolžna kri. 63Hilkijá in njegova žena sta hvalila Boga zaradi svoje hčerke Suzane, in prav tako Jojakím, njen mož, in vsi njeni sorodniki, saj se na njej ni našlo nič nespodobnega. 64Daniel pa je od tistega dne naprej postal velik med ljudstvom.
Currently Selected:
Daniel (dodatki) 3: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Daniel (dodatki) 3
3
Daniel reši Suzano
(Dan 13,1–64)
1V Babilonu je živel mož, ki mu je bilo ime Jojakím. 2Vzel je ženo, ki ji je bilo ime Suzana, Hilkijájevo hčer. Bila je zelo lepa in bala se je Gospoda. 3Tudi njeni starši so bili pravični in so vzgojili svojo hčer po Mojzesovi postavi. 4Jojakím je bil zelo bogat. Ob svoji hiši je imel vrt. Judje so se zbirali pri njem, ker je bil od vseh najuglednejši.
Dva sodnika
5Tisto leto so izmed ljudstva postavili za sodnika dva starešini, o kakršnih je Gospod dejal: »Krivica je prišla iz Babilona od starešin, sodnikov, ki so le na videz vodili ljudstvo.« 6Ta dva sta se precej zadrževala v Jojakímovi hiši in k njima so prihajali vsi, ki so imeli tožbo.
7Ko je opoldne ljudstvo odšlo, je prihajala Suzana in se sprehajala po vrtu svojega moža. 8Oba starešini sta jo vsak dan opazovala, kako je vstopala in se sprehajala, in sta jo poželela. 9Spridila sta svojo pamet in odvrnila svoje oči, da nista videla nebes#Tj. Boga. in se nista spominjala pravičnih sodb. 10Oba sta bila potrta zaradi nje, vendar si med seboj nista razodela svoje bolečine. 11Sram ju je bilo namreč razkriti svoje poželenje, da sta hotela spati z njo. 12Vsak dan sta vneto iskala priložnost, da bi jo videla.
13Nekoč sta rekla drug drugemu: »Pojdiva domov, ker je čas za kosilo.« Odšla sta torej in se ločila, 14nato pa sta se vrnila in prišla na isto mesto. Ko sta drug drugega spraševala po vzroku, sta si priznala svoje poželenje. In tedaj sta se skupaj domenila za ugoden čas, ko bi jo lahko dobila sámo.
15Čakala sta na primeren dan. In nekoč se je zgodilo, da je kakor včeraj in predvčerajšnjim#Tj. kakor prejšnje dni. prišla samo z dvema deklicama in se je hotela na vrtu okopati, ker je bilo vroče. 16In tam ni bilo nikogar razen teh dveh starešin, ki sta se skrila in prežala nanjo.#Ali in jo opazovala. 17Rekla je deklicama: »Prinesita mi olja in ličila#Ali mazila. in zaklenita vrtna vrata, da se bom okopala.« 18Storili sta, kakor jima je rekla. Zaklenili sta vrtna vrata in šli skozi stranska, da bi prinesli, kar jima je naročila, nista pa opazili starešin, ker sta bila skrita.
19Ko sta deklici odšli, sta oba starešini vstala in stekla k Suzani. 20Rekla sta: »Glej, vrtna vrata so zaklenjena, nihče nas ne vidi – in midva te želiva. Zato privoli in spi z nama, 21sicer bova pričala zoper tebe, da je bil s teboj mladenič in si zato odposlala deklici od sebe.«
22Suzana je zaječala in rekla: »Od vseh strani sem stiskana, kajti če tako storim, je to zame smrt, če pa tega ne storim, ne bom ubežala vajinim rokam. 23Vendar pa je zame bolje, da tega ne storim in padem v vajine roke, kakor da bi storila greh pred Gospodovim obličjem.«
24In Suzana je na ves glas zavpila, pa tudi starešini sta zavpila proti njej. 25In eden je stekel ter odprl vrtna vrata. 26Ko so domači zaslišali vpitje na vrtu, so planili skozi stranska vrata, da bi videli, kaj se ji je pripetilo. 27Ko sta starešini povedala svoje besede, je bilo služabnike zelo sram, ker se o Suzani nikoli ni reklo česa takega.
28Ko se je naslednjega dne ljudstvo zbralo pri njenem možu Jojakímu, sta prišla tudi oba starešini, polna nepostavnih naklepov proti Suzani, da bi jo dala umoriti. 29Rekla sta vpričo ljudstva: »Pošljite po Suzano, Hilkijájevo hčer, ki je Jojakímova žena.« In poslali so ponjo. 30Suzana je prišla skupaj s svojimi starši, otroki in vsemi sorodniki.
31Bila je zelo nežna in lepega videza. 32Ker pa je bila zagrnjena, sta kršilca postave ukazala, naj jo odgrnejo, da bi se tako nasitila njene lepote. 33Njeni domači in vsi, ki so jo zagledali, so zajokali.
34Oba starešini sta vstala sredi ljudstva in položila roke na njeno glavo. 35Ona pa je objokana pogledala v nebo, kajti njeno srce je zaupalo v Gospoda. 36Starešini sta rekla: »Ko sva se sama sprehajala po vrtu, je vstopila tale z dvema mladima služabnicama, zaklenila vrtna vrata in odslovila služabnici. 37In k njej je prišel mladenič, ki je bil skrit, in je legel k njej.#Db. z njo. 38Midva, ki sva videla to nepostavnost, ker sva bila v kotu na vrtu, sva pritekla k njima. 39Videla sva ju sicer, da sta bila skupaj,#Omiljevalni izraz za spolni odnos. vendar njega nisva mogla prijeti, ker je bil močnejši od naju; odprl je vrata in se pognal ven. 40To pa sva prijela in vprašala, kdo je tisti mladenič, 41vendar nama ni hotela povedati. To pričava.«
Zbor jima je verjel, ker sta bila starešini ljudstva in sodnika, in je Suzano obsodil na smrt.
42Suzana pa je glasno zavpila in rekla: »Večni Bog, ki poznaš, kar je skrito, in vse veš, preden se zgodi, 43ti veš, da sta lažnivo pričala proti meni. Glej, umrla bom, čeprav nisem storila ničesar, česar me ta dva zlobno dolžita.«
44In Gospod je uslišal njen glas.
Danielova sodba
45Ko so jo vodili v smrt, je Bog obudil svetega duha v mladem dečku, ki mu je bilo ime Daniel. 46Na ves glas je zavpil: »Čist sem pri krvi te žene.«
47Vse ljudstvo se je obrnilo k njemu in reklo: »Kaj pomenijo besede, ki si jih izrekel?« 48On pa je stopil mednje in odvrnil: »Ste tako nespametni,#Ali nori. Izraelovi sinovi? Brez preiskave in zanesljivega spoznanja ste obsodili Izraelovo hčer? 49Vrnite se na kraj sodbe, kajti ta dva sta proti njej lažnivo pričala.«
50In vse ljudstvo se je hitro vrnilo in starešine so Danielu rekli: »Pridi, sedi med nas in nam povej; kajti Bog ti je dal starešinsko oblast.« 51Daniel jim je rekel: »Ločite ju daleč narazen in ju bom zaslišal.«
52Ko so ju ločili, je poklical enega od njiju in mu rekel: »Ti, ki si se postaral v preživljanju hudobnih dni, zdaj so prišli na dan grehi, ki si jih delal v preteklosti, 53ko si izrekal krivične sodbe, nedolžne obsojal in krivične oproščal, čeprav Gospod govori: ›Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj.‹ 54Zdaj torej povej, če si jo res videl, pod katerim drevesom si ju videl, da sta spala skupaj?« »Pod akacijo,« je odgovoril. 55Daniel je odvrnil: »Pravilno si se zlagal proti svoji glavi, kajti Božji angel, ki je že dobil od Boga razsodbo, te bo presekal#Besedna igra; besedi akacija in presekal sta si v gr. podobni. po sredi.«
56Ko ga je dal odpeljati, je ukazal, naj privedejo drugega. In rekel mu je: »Rod Kánaanov, ne Judov! Lepota te je zapeljala in poželenje je pokvarilo tvoje srce. 57Tako sta delala z Izraelovimi hčerami, in ker so se vaju bale, so z vama spale, toda Judova hči ni prenesla vajine nepostavnosti. 58Zdaj mi torej povej: Pod katerim drevesom si ju zasačil, da sta spala skupaj?« »Pod hrastom,« je odgovoril. 59Daniel pa mu je odvrnil: »Pravilno si se tudi ti zlagal proti svoji glavi, kajti Božji angel z mečem že čaka, da te prežaga#Besedna igra; besedi hrast in prežaga sta si v gr. podobni. po sredi in vaju pokonča.«
60In ves zbor je zavpil z močnim glasom in slavil Boga, ker rešuje tiste, ki upajo vanj. 61Nato pa so se vzdignili proti obema starešinama, saj jima je Daniel iz njunih ust dokazal, da sta lažnivo pričala, in so jima storili, kar sta sama hudobno nameravala svojemu bližnjemu. 62Ravnali so po Mojzesovi postavi in ju usmrtili. In tako je bila tisti dan rešena nedolžna kri. 63Hilkijá in njegova žena sta hvalila Boga zaradi svoje hčerke Suzane, in prav tako Jojakím, njen mož, in vsi njeni sorodniki, saj se na njej ni našlo nič nespodobnega. 64Daniel pa je od tistega dne naprej postal velik med ljudstvom.
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!