Apostolska dela 23
23
1Pavel je uprl pogled v véliki zbor in rekel: »Bratje! Vse do današnjega dne sem živel pred Bogom s čisto vestjo.« 2Ob tem je véliki duhovnik Hananija ukazal tistim, ki so stali zraven: »Udarite ga po ustih!« 3»Tebe bo Bog udaril, ti pobeljeni zid!« mu je rekel Pavel. »Tukaj sediš, da bi mi sodil po postavi, pa velevaš, naj me tolčejo mimo postave?« 4Tisti, ki so stali okrog njega, so mu rekli: »Vélikega duhovnika Božjega zasramuješ?« 5Pavel je odvrnil: »Nisem vedel, bratje, da je véliki duhovnik. Zakaj pisano je: Voditelja svojega ljudstva ne boš sramotil.«
6Pavel je vedel, da so v zboru deloma saduceji, deloma farizeji, zato je zaklical: »Bratje! Jaz sem farizej, sin farizejev! Moral sem pred sodišče, ker upam v vstajenje od mrtvih!«#Db. zaradi upanja in vstajenja od mrtvih. 7Ob teh njegovih besedah se je vnel prepir med farizeji in saduceji in množica se je razcepila. 8Saduceji namreč trdijo, da ni vstajenja in ne angelov in duhov, farizeji pa vse to priznavajo. 9Nastalo je veliko vpitje. Nekaj pismoukov iz stranke farizejev je vstalo in odločno ugovarjalo: »Nič slabega ne najdemo na tem človeku. Kaj, če mu je govoril duh ali angel?« 10Prepir je postajal vse bolj razgret. Poveljnik se je zbal, da ne bi Pavla raztrgali. Zato je ukazal, naj pride oddelek vojakov. Ti so Pavla potegnili iz njihove srede in ga odgnali v vojašnico.
11Naslednjo noč je Gospod stopil k Pavlu in mu rekel: »Pogum! Kakor si pričal o meni v Jeruzalemu, tako boš moral pričati tudi v Rimu.«
Judje se zarotijo zoper Pavla
12Ko se je zdanilo, so se Judje zbrali in se zakleli, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler Pavla ne ubijejo. 13Več kot štirideset se jih je tako zaklelo. 14Odšli so k vélikim duhovnikom in starešinam in rekli: »Slovesno smo se zakleli, da ne bomo zaužili ničesar, dokler Pavla ne ubijemo. 15Vi v soglasju z vélikim zborom sporočite poveljniku, naj ga privede k vam, češ da bi radi njegov primer podrobneje raziskali. Mi pa smo pripravljeni, da ga ubijemo, še preden bo tukaj.« 16Sin Pavlove sestre pa je slišal za ta naklep. Šel je in stopil v vojašnico in o tem obvestil Pavla. 17Pavel je poklical enega izmed stotnikov in mu rekel: »Odpelji tega mladeniča k poveljniku! Nekaj mu ima sporočiti.« 18Stotnik ga je vzel s sabo, ga peljal k poveljniku in rekel: »Jetnik Pavel me je poklical in prosil, naj tega mladeniča odpeljem k tebi, ker bi ti rad nekaj povedal.« 19Poveljnik je mladeniča prijel za roko, se z njim umaknil in ga na samem vprašal: »Kaj bi mi rad sporočil?« 20»Judje so se dogovorili,« je rekel, »da te poprosijo, naj bi jutri pripeljal Pavla pred véliki zbor, češ da bi radi podrobneje raziskali njegov primer. 21Nikar jim ne verjemi! V zasedi bo namreč prežalo več kot štirideset mož, ki so se zakleli, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ga ne ubijejo. Že so pripravljeni, samo na tvojo odločitev še čakajo.« 22Poveljnik je mladeniču naročil: »Nikomur ne povej, da si mi to sporočil!« Nato ga je odslovil.
Pavla pošljejo v Cezarejo
23Nato je poklical dva stotnika in jima ukazal: »Pripravita dvesto vojakov, sedemdeset konjenikov in dvesto lahkooborožencev, da ob tretji nočni uri odrinejo v Cezarejo!« 24Tudi konja naj pripravita, da bodo nanj posadili Pavla in ga varno spravili do cesarskega namestnika Feliksa. 25Zanj je napisal pismo s tole vsebino: 26»Klavdij Lizija spoštovanemu cesarskemu namestniku Feliksu: pozdrav! 27Tega moža so Judje prijeli in nameravali ubiti. Izvedel sem, da je rimski državljan, zato sem z vojsko posegel vmes in ga rešil. 28Hotel sem ugotoviti, česa ga obtožujejo, zato sem ga dal pripeljati pred njihov véliki zbor. 29Odkril sem, da ga obtožujejo zaradi spornih vprašanj v svoji postavi, da pa obtožbe ne vsebujejo ničesar, za kar bi zaslužil smrt ali ječo. 30Ker sem bil obveščen, da mu strežejo po življenju, sem ga takoj poslal k tebi, hkrati pa sem tožnikom sporočil, da lahko zoper njega nastopijo pred tabo.«
31Vojaki so vzeli Pavla, kakor jim je bilo ukazano, in ga ponoči pripeljali do Antipatríde. 32Drugi dan so se vrnili v vojašnico, konjenike pa so pustili, da so odšli z njim naprej. 33Prispeli so v Cezarejo, izročili pismo namestniku in tudi Pavla pripeljali predenj. 34Ta je pismo prebral in vprašal Pavla, iz katere province je. Ko je izvedel, da je iz Kilikije, 35mu je rekel: »Zaslišal te bom, kadar pridejo tudi tvoji tožniki.« Nato je ukazal, naj ga imajo pod stražo v Herodovem dvorcu.
Currently Selected:
Apostolska dela 23: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
