2 Samuel 13
13
Amnón in Tamara
1Potem se je zgodilo tole. Davidov sin Absalom je imel lepo sestro, ki ji je bilo ime Tamara. Davidov sin Amnón se je zaljubil vanjo. 2Amnón je zaradi svoje sestre Tamare od muke zbolel, kajti bila je devica in Amnónu se je zdelo nemogoče, da bi ji kaj storil. 3Amnón pa je imel prijatelja z imenom Jonadáb, ki je bil sin Šimája, Davidovega brata. Jonadáb je bil zelo premeten mož. 4Rekel mu je: »Zakaj, o kraljevi sin, iz jutra v jutro tako hiraš? Mi ne bi povedal?« In Amnón mu je rekel: »Ljubim Tamaro, sestro svojega brata Absaloma.« 5Jonadáb mu je rekel: »Lezi v svojo posteljo in se delaj bolnega. Ko te tvoj oče pride obiskat, mu reci: ›Naj pride, prosim, moja sestra Tamara, da mi dá jesti. Naj pripravi jed pred mojimi očmi, tako da bom videl in bom jedel iz njene roke.‹« 6Amnón je legel in se delal bolnega. Ko ga je prišel kralj obiskat, je Amnón rekel kralju: »Naj pride, prosim, moja sestra Tamara in pripravi pred mojimi očmi nekaj kolačev, da bom jedel iz njene roke.«
7David je poslal Tamari na dom sporočilo: »Pojdi v hišo svojega brata Amnóna in mu pripravi jed!« 8Tamara je šla v hišo svojega brata Amnóna, ki je ležal. Vzela je testo, ga zgnetla, pripravila kolače pred njegovimi očmi in jih spekla. 9Potem je vzela ponev in jih iztresla pred njim, pa ni hotel jesti. Rekel je: »Pošljite vse proč!« Ko so vsi odšli izpred njega, 10je Amnón rekel Tamari: »Prinesi jed v sobo, da bom jedel iz tvoje roke.« Tamara je vzela kolače, ki jih je pripravila, in jih prinesla svojemu bratu Amnónu v sobo. 11Ko se mu je približala, da bi jedel, jo je zgrabil in ji rekel: »Pridi, moja sestra, lezi z mano!« 12Rekla mu je: »Ne, moj brat, nikar mi ne delaj sile, kajti tako se ne dela v Izraelu! Ne smeš storiti te norosti! 13Kam naj se sicer denem s svojo sramoto? In ti bi bil kakor kateri izmed norcev v Izraelu. Daj, prosim, govori s kraljem, saj ti me ne bo odrekel.« 14Pa ni hotel poslušati njenega glasu, ampak jo je obvladal, ji storil silo in ležal z njo.
15Potem pa jo je Amnón zasovražil s silno velikim sovraštvom. Zares, sovraštvo, s katerim jo je zasovražil, je bilo večje kakor ljubezen, s katero jo je bil ljubil. Rekel ji je: »Vstani, pojdi!« 16Rekla mu je: »Nikar! Ta krivica, da bi me izgnal, bi bila še večja od one druge, ki si mi jo storil!« Pa je ni hotel poslušati.#Tako gr., lat.; hebr. nejasno. 17Poklical je služabnika, ki mu je stregel, in rekel: »Spravite tole ven izpred mene na cesto in zapahni vrata za njo!« 18Nosila pa je povrhu dolgo haljo,#Ali haljo z dolgimi rokavi; hebr. nejasno. kajti tako so se od nekdaj oblačile kraljeve hčere, ki so bile device. Njegov strežnik jo je torej izgnal na cesto in zapahnil vrata za njo. 19Tamara pa si je dala pepel na glavo, pretrgala dolgo haljo,#Ali haljo z dolgimi rokavi; hebr. nejasno. ki jo je imela povrhu, si položila roko na glavo, odšla in grede na glas jokala.
20Njen brat Absalom ji je rekel: »Ali je bil tvoj brat Amnón pri tebi? Potem zdaj, moja sestra, molči! Tvoj brat je, ne ženi si te reči k srcu!« Tako je ostala Tamara zapuščena v hiši svojega brata Absaloma. 21Ko je kralj David vse te reči slišal, se je zelo razsrdil.#Gr. dodaja vendar sinu Amnónu ni storil ničesar, ker ga je ljubil in ker je bil njegov prvorojenec. 22Absalom pa ni govoril z Amnónom ne hudega ne dobrega, kajti Absalom je sovražil Amnóna, ker je storil silo njegovi sestri Tamari.
Absalom ubije Amnóna
23Minili sta dve leti. Absalomu so strigli ovce v Báal Hacórju pri Efrájimu in povabil je vse kraljeve sinove. 24Prišel je h kralju in rekel: »Glej, pri tvojem hlapcu strižejo. Naj gredo, prosim, kralj in njegovi služabniki s tvojim hlapcem!« 25Kralj je rekel Absalomu: »Ne, moj sin, naj ne gremo vsi, da ti ne bomo nadležni.« In čeprav ga je silil, ni hotel iti, pač pa ga je blagoslovil. 26Absalom pa je rekel: »Če ne, pa naj gre, prosim, moj brat Amnón z nami.« Kralj mu je rekel: »Zakaj naj bi šel s tabo?« 27Absalom pa ga je silil in tako je poslal z njim Amnóna in vse kraljeve sinove.#Gr. dodaja Absalom je pripravil gostijo, pravo kraljevsko gostijo.
28Absalom pa je zapovedal svojim hlapcem in rekel: »Glejte, kdaj bo Amnón od vina dobre volje, in ko vam rečem, tedaj udarite Amnóna in ga usmrtite! Ne bojte se! Ali vam nisem jaz zapovedal? Bodite močni in junaški!« 29Absalomovi hlapci so storili z Amnónom, kakor je Absalom zapovedal. Tedaj so se vzdignili vsi kraljevi sinovi, zajahali vsak svojega mezga in zbežali.
30Ko so bili še na poti, je do Davida prišla novica: »Absalom je pobil vse kraljeve sinove, niti eden od njih ni ostal.« 31Kralj je vstal, pretrgal svoja oblačila in legel na zemljo. Tudi vsi njegovi služabniki so stali s pretrganimi oblačili. 32Tedaj je spregovoril Jonadáb, sin Davidovega brata Šimája, in rekel: »Naj moj gospod ne govori, da so umorili vse mladeniče, kraljeve sinove, kajti samo Amnón je mrtev. Saj je bil na Absalomovih ustih ta naklep od dne, ko je storil silo njegovi sestri Tamari. 33Naj si torej moj gospod kralj tega ne jemlje k srcu, češ da so vsi kraljevi sinovi mrtvi, kajti samo Amnón je mrtev.« 34Absalom pa je pobegnil.
Mladenič, ki je bil na straži, je povzdignil oči in pogledal, in glej, veliko ljudstva je prihajalo po poti za njim s pobočja gore. 35Jonadáb je rekel kralju: »Glej, kraljevi sinovi prihajajo. Kakor je govoril tvoj hlapec, tako se je zgodilo.« 36Komaj je nehal govoriti, glej, so prišli kraljevi sinovi, povzdignili svoj glas in zajokali. Tudi kralj in vsi njegovi služabniki so silno jokali.
37Absalom je pobegnil in odšel k Amihúdovemu sinu Talmáju, kralju v Gešúrju. David#Dodano. pa je vse dni žaloval za svojim sinom. 38Tako je Absalom pobegnil in odšel v Gešúr in bil tam tri leta. 39Kralj David pa je nehal preganjati Absaloma, kajti potolažil se je zaradi Amnóna, ki je bil mrtev.
Currently Selected:
2 Samuel 13: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
2 Samuel 13
13
Amnón in Tamara
1Potem se je zgodilo tole. Davidov sin Absalom je imel lepo sestro, ki ji je bilo ime Tamara. Davidov sin Amnón se je zaljubil vanjo. 2Amnón je zaradi svoje sestre Tamare od muke zbolel, kajti bila je devica in Amnónu se je zdelo nemogoče, da bi ji kaj storil. 3Amnón pa je imel prijatelja z imenom Jonadáb, ki je bil sin Šimája, Davidovega brata. Jonadáb je bil zelo premeten mož. 4Rekel mu je: »Zakaj, o kraljevi sin, iz jutra v jutro tako hiraš? Mi ne bi povedal?« In Amnón mu je rekel: »Ljubim Tamaro, sestro svojega brata Absaloma.« 5Jonadáb mu je rekel: »Lezi v svojo posteljo in se delaj bolnega. Ko te tvoj oče pride obiskat, mu reci: ›Naj pride, prosim, moja sestra Tamara, da mi dá jesti. Naj pripravi jed pred mojimi očmi, tako da bom videl in bom jedel iz njene roke.‹« 6Amnón je legel in se delal bolnega. Ko ga je prišel kralj obiskat, je Amnón rekel kralju: »Naj pride, prosim, moja sestra Tamara in pripravi pred mojimi očmi nekaj kolačev, da bom jedel iz njene roke.«
7David je poslal Tamari na dom sporočilo: »Pojdi v hišo svojega brata Amnóna in mu pripravi jed!« 8Tamara je šla v hišo svojega brata Amnóna, ki je ležal. Vzela je testo, ga zgnetla, pripravila kolače pred njegovimi očmi in jih spekla. 9Potem je vzela ponev in jih iztresla pred njim, pa ni hotel jesti. Rekel je: »Pošljite vse proč!« Ko so vsi odšli izpred njega, 10je Amnón rekel Tamari: »Prinesi jed v sobo, da bom jedel iz tvoje roke.« Tamara je vzela kolače, ki jih je pripravila, in jih prinesla svojemu bratu Amnónu v sobo. 11Ko se mu je približala, da bi jedel, jo je zgrabil in ji rekel: »Pridi, moja sestra, lezi z mano!« 12Rekla mu je: »Ne, moj brat, nikar mi ne delaj sile, kajti tako se ne dela v Izraelu! Ne smeš storiti te norosti! 13Kam naj se sicer denem s svojo sramoto? In ti bi bil kakor kateri izmed norcev v Izraelu. Daj, prosim, govori s kraljem, saj ti me ne bo odrekel.« 14Pa ni hotel poslušati njenega glasu, ampak jo je obvladal, ji storil silo in ležal z njo.
15Potem pa jo je Amnón zasovražil s silno velikim sovraštvom. Zares, sovraštvo, s katerim jo je zasovražil, je bilo večje kakor ljubezen, s katero jo je bil ljubil. Rekel ji je: »Vstani, pojdi!« 16Rekla mu je: »Nikar! Ta krivica, da bi me izgnal, bi bila še večja od one druge, ki si mi jo storil!« Pa je ni hotel poslušati.#Tako gr., lat.; hebr. nejasno. 17Poklical je služabnika, ki mu je stregel, in rekel: »Spravite tole ven izpred mene na cesto in zapahni vrata za njo!« 18Nosila pa je povrhu dolgo haljo,#Ali haljo z dolgimi rokavi; hebr. nejasno. kajti tako so se od nekdaj oblačile kraljeve hčere, ki so bile device. Njegov strežnik jo je torej izgnal na cesto in zapahnil vrata za njo. 19Tamara pa si je dala pepel na glavo, pretrgala dolgo haljo,#Ali haljo z dolgimi rokavi; hebr. nejasno. ki jo je imela povrhu, si položila roko na glavo, odšla in grede na glas jokala.
20Njen brat Absalom ji je rekel: »Ali je bil tvoj brat Amnón pri tebi? Potem zdaj, moja sestra, molči! Tvoj brat je, ne ženi si te reči k srcu!« Tako je ostala Tamara zapuščena v hiši svojega brata Absaloma. 21Ko je kralj David vse te reči slišal, se je zelo razsrdil.#Gr. dodaja vendar sinu Amnónu ni storil ničesar, ker ga je ljubil in ker je bil njegov prvorojenec. 22Absalom pa ni govoril z Amnónom ne hudega ne dobrega, kajti Absalom je sovražil Amnóna, ker je storil silo njegovi sestri Tamari.
Absalom ubije Amnóna
23Minili sta dve leti. Absalomu so strigli ovce v Báal Hacórju pri Efrájimu in povabil je vse kraljeve sinove. 24Prišel je h kralju in rekel: »Glej, pri tvojem hlapcu strižejo. Naj gredo, prosim, kralj in njegovi služabniki s tvojim hlapcem!« 25Kralj je rekel Absalomu: »Ne, moj sin, naj ne gremo vsi, da ti ne bomo nadležni.« In čeprav ga je silil, ni hotel iti, pač pa ga je blagoslovil. 26Absalom pa je rekel: »Če ne, pa naj gre, prosim, moj brat Amnón z nami.« Kralj mu je rekel: »Zakaj naj bi šel s tabo?« 27Absalom pa ga je silil in tako je poslal z njim Amnóna in vse kraljeve sinove.#Gr. dodaja Absalom je pripravil gostijo, pravo kraljevsko gostijo.
28Absalom pa je zapovedal svojim hlapcem in rekel: »Glejte, kdaj bo Amnón od vina dobre volje, in ko vam rečem, tedaj udarite Amnóna in ga usmrtite! Ne bojte se! Ali vam nisem jaz zapovedal? Bodite močni in junaški!« 29Absalomovi hlapci so storili z Amnónom, kakor je Absalom zapovedal. Tedaj so se vzdignili vsi kraljevi sinovi, zajahali vsak svojega mezga in zbežali.
30Ko so bili še na poti, je do Davida prišla novica: »Absalom je pobil vse kraljeve sinove, niti eden od njih ni ostal.« 31Kralj je vstal, pretrgal svoja oblačila in legel na zemljo. Tudi vsi njegovi služabniki so stali s pretrganimi oblačili. 32Tedaj je spregovoril Jonadáb, sin Davidovega brata Šimája, in rekel: »Naj moj gospod ne govori, da so umorili vse mladeniče, kraljeve sinove, kajti samo Amnón je mrtev. Saj je bil na Absalomovih ustih ta naklep od dne, ko je storil silo njegovi sestri Tamari. 33Naj si torej moj gospod kralj tega ne jemlje k srcu, češ da so vsi kraljevi sinovi mrtvi, kajti samo Amnón je mrtev.« 34Absalom pa je pobegnil.
Mladenič, ki je bil na straži, je povzdignil oči in pogledal, in glej, veliko ljudstva je prihajalo po poti za njim s pobočja gore. 35Jonadáb je rekel kralju: »Glej, kraljevi sinovi prihajajo. Kakor je govoril tvoj hlapec, tako se je zgodilo.« 36Komaj je nehal govoriti, glej, so prišli kraljevi sinovi, povzdignili svoj glas in zajokali. Tudi kralj in vsi njegovi služabniki so silno jokali.
37Absalom je pobegnil in odšel k Amihúdovemu sinu Talmáju, kralju v Gešúrju. David#Dodano. pa je vse dni žaloval za svojim sinom. 38Tako je Absalom pobegnil in odšel v Gešúr in bil tam tri leta. 39Kralj David pa je nehal preganjati Absaloma, kajti potolažil se je zaradi Amnóna, ki je bil mrtev.
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!