2 Samuel 1
1
David izve za Savlovo smrt
1Bilo je po Savlovi smrti, ko se je David vrnil od zmage nad Amalečani. In David je bival v Ciklágu dva dni. 2Tretji dan pa je, glej, prišel mož iz Savlovega tabora. Njegova oblačila so bila pretrgana in prah je bil na njegovi glavi. Ko je prišel k Davidu, je padel na zemljo in se poklonil. 3David mu je rekel: »Od kod prihajaš?« Rekel mu je: »Utekel sem iz Izraelovega tabora.« 4David mu je rekel: »Kaj se je zgodilo? Povej mi!« Rekel je: »Ljudstvo je zbežalo iz boja, veliko ljudi je tudi padlo in pomrlo in tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.« 5David je rekel mladeniču, ki mu je poročal: »Kako veš, da sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva?« 6Mladenič, ki mu je poročal, je rekel: »Po naključju sem prišel na goro Gilbóo. In glej, Savel je slonel na svoji sulici, in glej, vozovi in konjeniki so pritiskali za njim. 7Ko se je ozrl in me zagledal, me je poklical. Rekel sem: ›Tukaj sem.‹ 8Rekel mi je: ›Kdo si?‹ Rekel sem mu: ›Amalečan sem.‹ 9Tedaj mi je rekel: ›Daj, stopi k meni in me usmrti, kajti groza me je obšla, duša pa je še vsa v meni.‹ 10Tako sem stopil k njemu in ga usmrtil, kajti vedel sem, da po svojem padcu ne bo preživel. Vzel sem načelek, ki je bil na njegovi glavi, in zapestnico, ki je bila na njegovi roki, in tukaj ju prinašam svojemu gospodu.«
11Tedaj je David prijel svoja oblačila in jih pretrgal, prav tako tudi vsi možje, ki so bili z njim. 12In žalovali so, jokali in se postili do večera za Savlom, za njegovim sinom Jonatanom, za Gospodovim ljudstvom in za Izraelovo hišo, ker so padli pod mečem.
13Nato je David rekel mladeniču, ki mu je poročal: »Od kod si?« Rekel je: »Sin priseljenca Amalečana sem.« 14David pa mu je rekel: »Kako da se nisi bal iztegniti svoje roke in ubiti Gospodovega maziljenca?« 15In David je poklical enega od mladeničev in rekel: »Pristopi, ubij ga!« In udaril ga je, da je umrl. 16David pa mu je rekel: »Tvoja kri na tvojo glavo! Kajti tvoja usta so pričala proti tebi, ko si rekel: ›Usmrtil sem Gospodovega maziljenca.‹«
Žalostinka za Savlom in Jonatanom
17David je zložil tole žalostinko za Savlom in njegovim sinom Jonatanom. 18Rekel je, da bi učil Judove sinove:
Lok. Glej, zapisano je v Knjigi Pravičnega.
19O Izrael, uničen je bil tvoj#Dodano. okras na višavah!
Kako sta padla junaka!
20Ne povejte tega v Gatu,
ne razglašajte po ulicah v Aškelónu,
da se ne razveselijo filistejske hčere,
da ne zavriskajo hčere neobrezancev!
21Gore Gilbóe,
naj ne bo na vas ne rose ne dežja
ne polja daritev!
Zakaj tam je bil onečaščen ščit junakov,
Savlov ščit ni bil maziljen z oljem,#Sir., lat. kot bi (Savel) ne bil maziljen z oljem.
22ampak s krvjo pobitih,
z mastjo junakov.
Jonatanov lok se ni umikal,
Savlov meč se ni vračal brez uspeha.
23Savel in Jonatan, ljubljena in prijetna,
se nista ločila ne v življenju ne v smrti.
Hitrejša sta bila od orlov,
močnejša od levov.
24Hčere izraelske, jokajte za Savlom,
ki vas je razkošno oblačil s škrlatom,
z zlatim lišpom vam je krasil obleko.
25Kako sta padla junaka sredi boja!
Jonatan je preboden na tvojih višavah!
26Hudo mi je za teboj, moj brat, Jonatan!
Zelo si mi bil prijeten.
Tvoja ljubezen mi je bila čudovita,
bolj kot ženska ljubezen.
27Kako sta padla junaka
in je uničeno bojno orožje!
Currently Selected:
2 Samuel 1: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
