2 Makabejci 5
5
Jazon napade Jeruzalem, a mora zbežati
1Približno v tem času se je Antíoh pripravil na svoj drugi pohod proti Egiptu. 2Zgodilo pa se je, da so se po vsem mestu skoraj štirideset dni prikazovali konjeniki, ki so dirjali po zraku, oblečeni v zlato vezene plašče, oboroženi s sulicami in švigajoč z meči. Bili so razvrščeni v oddelke. 3In to se je odvijalo v valovanju konj, napadanju in odbijanju z obeh strani, v premikanju ščitov, v šviganju kopij, letenju izstrelkov in lesketanju zlatih oprav ter vsakovrstnih oklepov. 4Zato so vsi molili, naj bi prikazen#Db. pojavitev. pomenila kaj dobrega.
5Ko pa se je raznesla lažna novica, da je Antíoh umrl, je Jazon vzel ne manj kot tisoč mož in nenadoma napadel mesto. Branilce na obzidju so potisnili vstran, mesto so naposled zavzeli in Menelaj se je zatekel v grad. 6Jazon pa je neusmiljeno klal svoje sodržavljane, ne da bi pomislil, da je uspeh proti lastnim rojakom največji neuspeh. Mislil si je, da postavlja znamenja zmage nad sovražniki, ne pa nad ljudmi iste krvi. 7Vendar mu ni uspelo, da bi si bil zagotovil oblast. Na koncu je s svojim izdajstvom dosegel le sramoto in se spet umaknil kot ubežnik v deželo Amóncev. 8Za konec njegovega življenja#Mnogi rkp. Končno ga je doletel propad in … ga je dal arabski vladar Aréta zapreti, pozneje pa je Jazon bežal od mesta do mesta. Vsi so ga preganjali, ga sovražili kot odpadnika od postav in ga preklinjali kot rablja domovine in sodržavljanov, dokler ga ni zaneslo v Egipt. 9Tako je človek, ki je izgnal iz domovine toliko ljudi, končal na tujih tleh, in sicer pri Špartancih, kamor je prišel čez morje v upanju, da bo tam našel zavetje zaradi sorodstva med narodoma. 10In za njim, ki je pustil toliko ljudi ležati nepokopanih, ni nihče žaloval. Bil je brez kakršne koli pogrebne časti in ni dobil prostora v grobnici svojih očetov.
Antíoh izropa jeruzalemski tempelj
(1 Mkb 1,20–28)
11Ko je prišlo kralju na ušesa, kaj se je zgodilo, je mislil, da hoče Judeja odpasti. In tako je ves besen#Db. v duši podivjan kot zver. zapustil Egipt in v naskoku zavzel mesto. 12Ukazal je vojakom, naj neusmiljeno pobijejo vse, na katere bi naleteli, in pokoljejo tiste, ki bi se zatekli na strehe hiš. 13Tako so pobijali mlade in stare, morili fante in ženske in otroke, klali deklice in dojenčke. 14V tistih pičlih treh dneh je bilo pokončanih osemdeset tisoč ljudi. Od teh jih je štirideset tisoč padlo v boju, tistih, ki so bili prodani v sužnost, pa ni bilo manj od pobitih.
15Vendar mu to ni bilo dovolj. Drznil si je vdreti v najsvetejše svetišče na zemlji, pri tem pa je imel za vodnika Menelaja, ki je postal izdajalec postave in domovine. 16S svojimi nečistimi rokami je segel po svetih posodah. Darovi, ki so jih drugi kralji poklonili za razvoj, slavo in ugled svetega kraja, so postali plen njegovih neposvečenih rok. 17Antíoh se je prevzemal v svojih mislih, ne da bi uvidel, da se je Gospodar le za kratek čas jezil zaradi grehov meščanov in se zato ni oziral na kraj. 18Ko ne bi bili pogreznjeni v kup grehov, bi ga takoj ob prihodu prebičali in odvrnili od njegove predrzne namere, kakor so Heliódorja, ki ga je kralj Selevk poslal preiskat zakladnico. 19Toda Gospod ni izbral naroda zaradi kraja, marveč kraj zaradi naroda. 20Zato je bil kraj sam, potem ko je bil vpleten v nesreče, ki so zadele narod, pozneje deležen tudi njegove sreče. In potem ko je ob srdu Vladarja vsega ostal zapuščen, je bil spet vzpostavljen v vsej svoji slavi, ko se je Gospodar spravil z njim.
21Ko je torej Antíoh odnesel iz svetišča tisoč osemsto talentov, je pohitel v Antiohijo. V svojem napuhu je mislil, da je napravil zemljo plovno, morje pa hodno – tako napihnjen#Db. povzdignjen. je bil v svojem srcu. 22Za sabo je pustil oblastnike, ki naj bi tlačili judovski narod, in sicer v Jeruzalemu Filipa, Frigijca po rodu in po vedenju še bolj barbara od tistega, ki ga je postavil, 23na Garizímu Andrónika, poleg teh pa še Menelaja, ki se je do sodržavljanov vedel najslabše od vseh. Bil je namreč judovskim sodržavljanom#Ali državljanom. globoko sovražen.
Kraljev odposlanec kolje Jude
(1 Mkb 1,29–32)
24Poleg tega je Antíoh poslal poveljnika Mízijcev Apolonija z vojsko dvaindvajset tisoč mož in ukazal, naj pokoljejo vse odrasle, ženske in mlajše pa naj prodajo. 25Apolonij je prišel v Jeruzalem in se delal miroljubnega. Pa je le čakal na sveti sobotni dan. Tedaj je presenetil praznujoče Jude in svojim podrejenim ukazal, naj sežejo po orožju. 26In tako je pobil vse, ki so šli z doma na opazovanje. Nato je z oboroženimi vojaki vdrl v mesto in pokončal veliko ljudi.
27Juda z vzdevkom Makabejec pa se je s kakimi desetimi drugimi umaknil v puščavo. V hribih je živel s tovariši kakor divje zveri. Ves čas so se hranili samo z zelišči, da se ne bi omadeževali kakor drugi.
Currently Selected:
2 Makabejci 5: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!