2 Makabejci 1
1
Prvo pismo egiptovskim Judom
1Brate Jude, ki živijo v Egiptu, pozdravljamo njihovi bratje Judje, ki živimo v Jeruzalemu in v deželi Judeji, in jim voščimo blagodejen mir.
2Bog naj vas obsuje z dobrotami in naj se spomni svoje zaveze s svojimi zvestimi služabniki Abrahamom, Izakom in Jakobom. 3Naj vam vsem podeli takšno srce, da ga boste častili ter velikodušno in radovoljno#Db. z velikim srcem in radovoljno dušo. izpolnjevali njegovo voljo. 4Naj odpre vaše srce za svojo postavo in za svoje zapovedi#Ali s svojo postavo in svojimi zapovedmi. in naj nakloni mir! 5Naj usliši vaše prošnje, naj se z vami spravi in naj vas ne zapusti v nesreči! 6Tako#Ali Tukaj. zdaj molimo za vas.
7Za vladanja Demetrija v letu 169#Tj. 144/143 ali 143/142 pr. Kr.; letnice v nadaljnjih opombah so zgolj približne. smo vam mi, Judje, pisali: »V strašni stiski, ki se je zgrnila nad nas v teh letih, odkar je Jazon s svojo druščino odpadel od svete dežele in od kraljestva 8ter so zažgali vrata#Tj. glavna vrata templja. in prelili nedolžno kri, smo prosili Gospoda in bili uslišani. Darovali smo žgalno žrtev in moko, prižgali smo sveče in položili hlebe.« 9In zdaj vam pišemo, da bi obhajali dneve šotorskega praznika v mesecu kislévu. Napisano v letu 188.#Tj. 124 pr. Kr.
Drugo pismo egiptovskim Judom
(1 Mkb 6,1–4)
10Prebivalci Jeruzalema in Judeje, zbor starešin in Juda Aristóbulu, učitelju kralja Ptolemeja iz rodu maziljenih duhovnikov, in egiptovskim Judom: sreče in zdravja.
11Zelo se zahvaljujemo Bogu, ker nas je rešil iz velikih nevarnosti, tako da#Ali ker. smo se celo uprli kralju. 12Zakaj on je pregnal tiste, ki so oboroženi napadli sveto mesto. 13Ko je namreč njihov poglavar šel v Perzijo z vojsko, ki je bila videti nepremagljiva, so bili v Nanájinem svetišču pokončani, ker so jih Nanájini duhovniki prevarali. 14Antíoh je namreč pod pretvezo, da se bo poročil z boginjo, v družbi prijateljev stopil v ta kraj z namenom, da bi se polastil precejšnjega bogastva, in sicer kot njene dote. 15Duhovniki Nanájinega svetišča so zaklade razstavili in kralj je z nekaj možmi iz spremstva stopil v svetiščno ogrado. Ko pa je Antíoh vstopil, so svetišče zaklenili, 16odprli skrivna vrata v stropu, zasuli vladarja s kamenjem in ga s spremljevalci vred zmečkali. Nato so trupla razkosali, jim odrezali glave in jih vrgli tistim, ki so ostali zunaj. 17V vsem naj bo hvaljen naš Bog, ki je prepustil skrunitelje pogubi.
Na oltarju zagori čudežni ogenj
18Ker nameravamo na petindvajseti dan meseca kisléva obhajati očiščenje templja, smo imeli za svojo dolžnost, da vas o stvari obvestimo, da bi tudi vi obhajali očiščenje kot šotorski praznik in kot praznik ognja. Ta je zagorel,#Ta je zagorel: dodano. ko je Nehemija, potem ko je sezidal svetišče in oltar, daroval žgalno daritev.
19Ko so bili namreč naši očetje pred tem, da jih odženejo v Perzijo, so tedanji pobožni duhovniki na skrivaj vzeli z oltarja nekaj ognja in ga skrili v luknjo, ki je bila takšna kot izsušen vodnjak. Tam so ga dobro shranili, tako da nihče ni vedel za skrivališče. 20Potlej je minilo veliko let. Ko se je zazdelo Bogu primerno, je perzijski kralj poslal tja Nehemija. Ta je poslal potomce duhovnikov, ki so skrili ogenj, iskat tisti ogenj. Ko pa so nam sporočili, da niso našli ognja, ampak neko gosto tekočino, je ukazal, naj je nekaj zajamejo in prinesejo. 21Ko je bilo že vse pripravljeno za žrtvovanje, je Nehemija ukazal duhovnikom, naj poškropijo s tisto tekočino drva in kar je bilo na njih. 22Ko se je to zgodilo, je čez nekaj časa posvetilo sonce, ki je bilo prej za oblaki, in zagorel je visok plamen, da so se vsi začudili. 23Medtem ko se je žrtev použivala, so duhovniki molili, z duhovniki vred pa tudi vsi navzoči. Začenjal je Jonatan, drugi pa so mu odpevali, z Nehemijem vred. 24Molitev se je glasila takole:
»Gospod, Gospod Bog, stvarnik vsega, strašen in silen, pravičen in usmiljen, edini kralj, edini dober, 25edini dobrotnik, edini pravičen, vladar vsega in večen, ki rešuješ Izraela iz vsega hudega, ki si iz naših očetov napravil svoje izbrance in jih posvetil, 26sprejmi to žrtev za vse svoje izraelsko ljudstvo, ohrani svojo dediščino in jo posveti! 27Zberi tiste med nami, ki so razkropljeni, osvobodi tiste, ki živijo v suženjstvu med pogani, ozri se na zaničevane in zavržene! Naj pogani spoznajo, da si Ti naš Bog. 28Kaznuj tiste, ki nas objestno tlačijo in sramotijo! 29Zasadi svoje ljudstvo v svoj sveti kraj, kakor je rekel Mojzes!«
30Duhovniki so pri tem peli hvalnice. 31Ko je žrtev zgorela, je Nehemija ukazal izliti ostanek tekočine na nekaj velikih kamnov. 32Ko se je to zgodilo, je zagorel plamen, pa ga je svetloba, ki je žarela od nasproti stoječega oltarja, posrkala.#Gr. nejasno. 33O dogodku se je razvedelo in perzijskemu kralju so sporočili, da se je na kraju, kjer so odgnani duhovniki skrili ogenj, pojavila tekočina, s katero so Nehemijevi ljudje posvetili žrtev. 34Kralj je raziskal zadevo, nato je dal kraj ograditi in ga razglasil za svetega. 35Od velikih dohodkov, ki jih je kralj dobival od tam, je dajal tistim, ki jim je bil posebno naklonjen. 36Nehemijevi ljudje so to tekočino imenovali »neftár«, kar se prevaja kot očiščenje. Toda povečini ji pravijo »neftáj«.
Currently Selected:
2 Makabejci 1: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!