YouVersion Logo
Search Icon

2 Kralji 4

4
Vdovino olje
1Žena enega izmed preroških sinov#Tj. članov preroške skupnosti. je vpila k Elizeju in rekla: »Tvoj služabnik, moj mož, je umrl in ti veš, da se je tvoj služabnik bal Gospoda. Prišel pa je upnik, da bi si moja sinova vzel za sužnja.« 2Elizej ji je rekel: »Kaj naj ti storim? Povej mi, kaj imaš v hiši!« Odgovorila je: »Tvoja dekla nima v hiši ničesar razen vrča olja.« 3Pa je rekel: »Pojdi k vsem sosedom naokoli in si od njih izprosi posod, praznih posod, a ne premalo! 4Potem pojdi domov, zakleni vrata za sabo in za sinovoma in napolni vse te posode; katera bo polna, jo postavi na stran!« 5Šla je torej od njega in zaklenila vrata za sabo in za sinovoma; ta dva sta prinašala posode, ona pa je nalivala. 6Ko so bile posode polne, je rekla sinu: »Prinesi mi še kakšno posodo!« Rekel ji je: »Ni več posode!« Tedaj se je olje ustavilo. 7Prišla je to povedat Božjemu možu. Rekel je: »Pojdi, prodaj olje in poplačaj dolgove. S preostankom pa preživljaj sebe in svoja sinova!«
Elizej in Šunémka
8Nekega dne je Elizej potoval skozi Šuném. Tam je živela premožna žena, ki ga je pregovorila, da je obedoval pri njej. In kadar koli je potem šel mimo, je zavil tja na obed. 9Svojemu možu je rekla: »Glej, spoznala sem, da je tisti, ki se vselej oglasi pri nas, svet Božji mož. 10Naredimo mu torej zidano gornjo izbico in postavimo vanjo posteljo, mizo, stol in svetilko, da se lahko umakne tja, kadar bo prišel k nam!«
11Ko je nekega dne prišel tja, se je umaknil v gornjo izbo in tam legel. 12Potem je rekel svojemu služabniku Gehazíju: »Pokliči to Šunémko!« Poklical jo je in stopila je k njemu. 13Rekel mu je: »Reci ji vendar: ›Glej, skrbela si za naju s tolikšno skrbjo. Kaj lahko storim zate? Naj govorim zate pri kralju ali pri vojskovodju?‹« Rekla je: »Saj živim sredi svojega ljudstva.« 14Pa je rekel: »Kaj naj torej naredim zanjo?« Gehazí je rekel: »Na žalost nima sina in njen mož je že star.« 15Tedaj je rekel: »Pokliči jo!« Ko jo je poklical, je stopila k vratom. 16Rekel je: »Ko se bo izteklo leto, v tem času, boš objemala sina.« Rekla je: »Nikar, moj gospod, Božji mož, nikar ne zbujaj svoji dekli lažnih upov!«
17A žena je res spočela in rodila sina, ko se je izteklo leto, v istem času, kakor ji je govoril Elizej.
18Ko je deček odrastel, je šel nekega dne k svojemu očetu med žanjce. 19Rekel je očetu: »O moja glava, moja glava!« Ta je rekel hlapcu: »Nesi ga k njegovi materi!« 20Vzdignil ga je in odnesel k materi. Ležal ji je v naročju do opoldne, nato pa umrl. 21Šla je in ga položila v posteljo Božjega moža, zaprla vrata za njim in odšla. 22Poklicala je svojega moža in rekla: »Pošlji mi, prosim, enega izmed hlapcev in eno izmed oslic. Pohitela bom k Božjemu možu in se spet vrnila.« 23Rekel je: »Zakaj pa greš danes k njemu? Saj ni ne mlaj ne sobota.« Pa je rekla: »Ostani v miru!« 24Nato je osedlala oslico in rekla svojemu hlapcu: »Dobro jo priganjaj in ne zadržuj me pri ježi, razen če ti bom rekla!« 25Odšla sta torej in prišla k Božjemu možu na goro Karmel.
Ko jo je Božji mož zagledal od daleč, je rekel svojemu služabniku Gehazíju: »Glej, to je Šunémka! 26Teci ji torej naproti in ji reci: ›Je mir s teboj, je mir s tvojim možem, je mir s tvojim otrokom?‹« Rekla je: »Mir.« 27Ko pa je prišla k Božjemu možu na goro, se je oklenila njegovih nog. Gehazí je pristopil, da bi jo odstranil, a Božji mož je rekel: »Pusti jo, kajti njena duša je zagrenjena, Gospod pa mi je to prikril in mi ni naznanil.« 28Tedaj je rekla: »Sem mar jaz prosila sina od svojega gospoda? Ali nisem rekla: ›Ne zavajaj me‹?« 29Rekel je torej Gehazíju: »Opaši si ledja, vzemi mojo palico v roko in pojdi! Če koga srečaš, ga ne pozdravljaj, in če te kdo pozdravi, mu ne odzdravljaj. Mojo palico položi dečku na obraz!« 30A dečkova mati je rekla: »Kakor živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Vstal je torej in šel za njo. 31Gehazí je prispel pred njima in položil palico dečku na obraz; vendar ni bilo ne glasu ne znamenja življenja. Zato se je vrnil k njemu ter mu sporočil in rekel: »Deček se ni prebudil.«
32Ko je Elizej prišel v hišo, glej, je deček ležal mrtev na njegovi postelji. 33Vstopil je, zaprl vrata za obema in molil h Gospodu. 34Potem se je povzpel na posteljo#na posteljo: dodano. in legel na dečka, del usta na njegova usta, oči na njegove oči in roke na njegove roke; in ko se je tako zleknil nanj, se je dečkovo meso ogrelo. 35Nato je vstal in šel po sobi gor in dol, se spet povzpel in se zleknil nanj. Tedaj je deček sedemkrat kihnil, in deček je odprl oči. 36Poklical je Gehazíja in rekel: »Pokliči to Šunémko!« Poklical jo je, in ko je prišla k njemu, je rekel: »Odnesi svojega sina!« 37Prišla je, padla k njegovim nogam, se priklonila do tal, vzela svojega sina in odšla.
Strupena jed
38Elizej se je vrnil v Gilgál, ko je bila lakota v deželi. Ko so preroški sinovi#Tj. člani preroške skupnosti. sedeli pred njim, je rekel svojemu služabniku: »Pristavi veliki lonec in skuhaj juho preroškim sinovom!«#Tj. članom preroške skupnosti. 39Eden izmed njih je šel na polje, da bi nabral zelenjave. Našel je divjo ovijalko in nabral z nje poln plašč divjih bučk. Prinesel jih je in narezal v lonec z juho; niso jih namreč poznali. 40Potem so juho nalili možem, da bi jedli. Ko pa so juho jedli, so zavpili in rekli: »Smrt je v loncu, Božji mož!« In niso mogli jesti. 41Tedaj je rekel: »Prinesite moko!« Vrgel jo je v lonec in rekel: »Nalij ljudem, da bodo jedli!« In nič škodljivega ni bilo v loncu.
Pomnožitev kruha
42Neki mož je prišel v Báal Šalíš in Božjemu možu prinesel v vreči kruh iz prvega žita: dvajset ječmenovih hlebov, in svežega klasja. On pa je rekel: »Daj ljudem, da bodo jedli!« 43Njegov sluga pa je rekel: »Kako naj to postavim pred sto mož?« Tedaj je rekel: »Daj ljudem, da bodo jedli! Kajti tako govori Gospod: Jedli bodo in bo še ostalo.« 44Dal je jed#Dodano. prednje; jedli so in še pustili po Gospodovi besedi.

Currently Selected:

2 Kralji 4: SSP

Highlight

Copy

Compare

Share

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in