2 Kralji 22
22
Judov kralj Jošíja
(2 Krn 34,1–2)
1Jošíja je imel osem let, ko je postal kralj, in enaintrideset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jedída; bila je hči Adajája iz Bockáta. 2Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh; hodil je v vsem po poti svojega očeta Davida in ni krenil ne na desno ne na levo.
Odkritje knjige postave
(2 Krn 34,8–21)
3V osemnajstem letu kralja Jošíja je poslal kralj pisarja Šafána, Acaljájevega sina, Mešulámovega vnuka, v Gospodovo hišo in rekel: 4»Pojdi k vélikemu duhovniku Hilkijáju! Naj prešteje denar, ki je bil prinesen v Gospodovo hišo in so ga čuvaji na pragu nabrali od ljudstva. 5Naj ga izročijo delavcem, ki nadzorujejo v Gospodovi hiši; ti pa naj ga dajo delavcem, ki so v Gospodovi hiši, da bi popravili okvare v hiši: 6tesarjem, gradbincem in zidarjem, pa tudi za nakup lesa in obdelanega kamenja, da hišo popravijo. 7Vendar naj denarja, ki ga dajo v njihove roke, ne obračunavajo z njimi, ker delajo na zaupanje.«#Ali v zvestobi.
8Tedaj je véliki duhovnik Hilkijá rekel pisarju Šafánu: »Knjigo postave sem našel v Gospodovi hiši.« In Hilkijá je dal knjigo Šafánu, da jo je bral. 9Potem je pisar Šafán prišel h kralju; kralju je poročal o zadevi in rekel: »Tvoji služabniki so izsuli denar, ki se je našel v hiši, in ga izročili delavcem, ki nadzorujejo v Gospodovi hiši.« 10Nato je pisar Šafán sporočil kralju in rekel: »Duhovnik Hilkijá mi je dal knjigo.« In Šafán jo je bral pred kraljem.
11Ko je kralj slišal besede knjige postave, je pretrgal svoja oblačila. 12Potem je kralj ukazal duhovniku Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Mihajájevemu sinu Ahbórju, pisarju Šafánu in kraljevemu služabniku Asajáju in rekel: 13»Pojdite in povprašajte Gospoda zame, za ljudstvo in za vsega Juda o besedah te knjige, ki se je našla! Velik je namreč Gospodov srd, ki se je vnel zoper nas, ker naši očetje niso poslušali besed te knjige in delali v skladu z vsem, kar je napisano za nas.«
Prerokinja Hulda
(2 Krn 34,22–28)
14Duhovnik Hilkijá, Ahikám, Ahbór, Šafán in Asajá so šli k prerokinji Huldi, ženi Šalúma, Tikvájevega sina in Harhásovega vnuka, varuha obrednih oblačil, ki je bivala v Jeruzalemu v drugem okraju, in so govorili z njo. 15Rekla jim je: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Recite možu, ki vas je poslal k meni: 16Tako govori Gospod: Glej, spravil bom nesrečo nad ta kraj in nad njegove prebivalce – vse besede te knjige, ki jo je bral Judov kralj. 17Ker so me zapustili in zažigali kadilo drugim bogovom, da bi me jezili z vsakršnimi deli svojih rok,#Tj. z raznimi maliki. se bo vnel moj srd zoper ta kraj in se ne bo polegel. 18Judovemu kralju, ki vas je poslal povprašat Gospoda, recite takole: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Glede besed, ki si jih slišal: 19Ker se je tvoje srce omečilo in si se ponižal pred Gospodom, ko si slišal, kar sem govoril zoper ta kraj in njegove prebivalce, da bodo postali groza in prekletstvo, in si pretrgal svoja oblačila in jokal pred menoj, sem te tudi jaz uslišal, govori Gospod. 20Zato, glej, ko te bom pridružil tvojim očetom, boš v miru pridružen v svojem grobu. Tvoje oči ne bodo gledale vse nesreče, ki jo bom spravil nad ta kraj.« Potem so kralju sporočili odgovor.
Currently Selected:
2 Kralji 22: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
