2 Kralji 18
18
Zadnje obdobje kraljestva Juda
Judov kralj Ezekíja
(2 Krn 29,1–2; 31,1)
1V tretjem letu Elájevega sina Hošéa, Izraelovega kralja, je zavladal Ezekíja, sin Judovega kralja Aháza. 2Petindvajset let je imel, ko je postal kralj, in devetindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Abí; bila je Zeharjájeva hči. 3Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče David. 4Odstranil je višine, razbil stebre in posekal ašero. Razbil je tudi bronasto kačo, ki jo je bil naredil Mojzes; vse dotlej so ji namreč Izraelci zažigali kadilo. Dali so ji ime Nehuštán. 5Ezekíja je zaupal v Gospoda, Izraelovega Boga; med vsemi Judovimi kralji za njim ni bilo njemu enakega, pa tudi med tistimi ne, ki so bili pred njim. 6Držal se je Gospoda in ni odstopil od njega; izpolnjeval je zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu. 7Zato je bil Gospod z njim: česar koli se je lotil, vse se mu je posrečilo. Uprl se je asirskemu kralju in mu ni bil več podložen. 8Filistejce je tolkel tja do Gaze in njene okolice, od stražnega stolpa do utrjenega mesta.
9V četrtem letu kralja Ezekíja, to je v sedmem letu Elájevega sina Hošéa, Izraelovega kralja, je prišel asirski kralj Salmanasar nad Samarijo in jo oblegal. 10Po treh letih so jo zavzeli. V šestem Ezekíjevem letu, to je v devetem letu Izraelovega kralja Hošéa, je bila Samarija zavzeta. 11Asirski kralj je odpeljal Izraelce v izgnanstvo v Asirijo; nastanil jih je v Haláhu, ob Habórju, reki v Gozánu, in po medijskih mestih, 12ker niso poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, in so prelomili njegovo zavezo. Kar je Gospodov služabnik Mojzes zapovedal, sploh niso poslušali in ne izpolnjevali.
Sanheríb grozi Jeruzalemu
(2 Krn 32,1–19; Iz 36,1–22)
13V štirinajstem letu kralja Ezekíja je asirski kralj Sanheríb šel nad vsa utrjena Judova mesta in jih osvojil. 14Judov kralj Ezekíja je poslal asirskemu kralju v Lahíš sporočilo in rekel: »Pregrešil sem se. Obrni se od mene! Kar koli mi boš naložil, bom nosil.« Asirski kralj je tedaj Judovemu kralju Ezekíju naložil tristo talentov srebra in trideset talentov zlata. 15Ezekíja je izročil vse srebro, ki se je našlo v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše. 16V tistem času je Judov kralj Ezekíja dal z vrat Gospodovega templja in s podbojev odluščiti zlato, s katerim jih je bil sam ukazal prekriti, in ga je dal asirskemu kralju. 17Asirski kralj pa je poslal iz Lahíša Tartána, Rabsarísa in Rabšakéja#Ali vrhovnega poveljnika, velikega evnuha in velikega točaja. z močno vojsko h kralju Ezekíju v Jeruzalem. Šli so in prišli pred Jeruzalem. Ko so dospeli, so se ustavili pri vodovodu h gornjemu zbiralniku, ob cesti k Belivčevemu zemljišču 18in poklicali kralja. Tedaj so prišli k njim dvorni oskrbnik Hilkijájev sin Eljakím, pisar Šebná in letopisec Asáfov sin Joáh.
19Rabšaké jim je rekel: »Povejte Ezekíju: Tako govori veliki kralj, asirski kralj: Kakšna je opora, na katero se zanašaš? 20Misliš, da so gole besede že izkušenost#Db. nasvet. in moč za vojskovanje? Na koga se vendar zanašaš, da si se mi uprl? 21Zdaj, glej, se zanašaš na ta nalomljeni trstovec, na Egipt, ki se vsakemu, ki se opre nanj, zadere v dlan in jo predre. Tak je faraon, egiptovski kralj, za vse, ki se zanašajo nanj. 22Če pa mi porečete: ›V Gospoda, svojega Boga, zaupamo‹ – mar ni to on, čigar višine in oltarje je Ezekíja odstranil ter Judu in Jeruzalemu rekel: ›Pred tem oltarjem v Jeruzalemu molite!‹ 23Zdaj torej sprejmi izziv mojega gospodarja, asirskega kralja: dam ti dva tisoč konj, če premoreš jezdece, da jih posadiš nanje! 24Kako boš odbil enega samega, čeprav najnižjega častnika mojega gospodarja, ko se glede konj in konjenikov zanašaš na Egipt! 25In naposled, ali sem brez Gospodove volje prišel nad ta kraj, da ga opustošim? Gospod mi je rekel: Pojdi nad to deželo in jo opustoši!«
26Tedaj so Hilkijájev sin Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: »Govôri s svojimi hlapci po aramejsko! Saj razumemo. Ne govôri z nami po judovsko, ker to sliši ljudstvo, ki je na obzidju!« 27Rabšaké jim je rekel: »Me je mar moj gospodar poslal, da govorim te besede le tvojemu gospodarju in tebi, in ne tudi možem, ki sedijo na obzidju in bodo morali z vami vred jesti svoje blato in piti svoj seč?«
28Tedaj se je Rabšaké ustopil in po judovsko zaklical na ves glas: »Poslušajte besedo velikega kralja, asirskega kralja! 29Takole govori kralj: Naj vas Ezekíja ne zavaja, kajti ne bo vas mogel rešiti iz moje roke. 30Naj vam Ezekíja ne vliva zaupanja v Gospoda in ne govori: Gospod nas bo gotovo rešil in to mesto ne bo dano v roke asirskemu kralju. 31Ne poslušajte Ezekíja! Tako namreč govori asirski kralj: Sklenite prijateljstvo z mano in prestopite k meni, pa bo vsak lahko jedel sadove svoje trte in smokve in pil vodo iz svoje kapnice, 32dokler ne pridem in vas ne vzamem v deželo, podobno vaši, v deželo žita in novega vina, deželo kruha in vinogradov, deželo oljk in medu, da boste živeli in ne umrli. Nikar ne poslušajte Ezekíja, ker vas zapeljuje, ko pravi: ›Gospod nas bo rešil!‹ 33Mar so bogovi narodov mogli rešiti svojo deželo iz rok asirskega kralja? 34Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje bogovi Sefarvájima, Hene in Avája? So morda rešili Samarijo iz mojih rok? 35Kateri izmed bogov teh dežel je rešil svojo deželo iz mojih rok? Pa naj bi Gospod rešil Jeruzalem iz mojih rok!«
36Ljudstvo pa je molčalo in mu ni odgovorilo niti besede. Kraljev ukaz se je namreč glasil: »Ne odgovarjajte mu!« 37Nato so dvorni oskrbnik Hilkijájev sin Eljakím, pisar Šebná in letopisec Asáfov sin Joáh prišli s pretrganimi oblačili k Ezekíju in mu sporočili Rabšakéjeve besede.
Currently Selected:
2 Kralji 18: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
