1 Samuel 20
20
Jonatan pomaga Davidu zbežati
1David je pobegnil iz celic#Ali iz Najóta. v Rami, prišel k Jonatanu in rekel: »Kaj sem storil? V čem je moja krivda in kaj je moj greh proti tvojemu očetu, da preži na moje življenje?« 2Pa mu je rekel: »Nikakor ne! Ne boš umrl! Glej, moj oče ne stori ne velike ne majhne stvari, ne da bi razodel mojemu ušesu. Le zakaj bi mi oče to stvar prikril? To se ne bo zgodilo.« 3David pa je še prisegel in rekel: »Tvoj oče dobro ve, da sem našel milost v tvojih očeh, pa si je rekel: ›Tega Jonatan ne sme izvedeti, sicer se bo žalostil.‹ Vendar, kakor živi Gospod in živi tvoja duša, zares, samo korak je med menoj in smrtjo.« 4Jonatan je rekel Davidu: »Kaj želiš, da ti storim?« 5David je rekel Jonatanu: »Glej, jutri bo mlaj in jaz bi zagotovo moral sedeti s kraljem pri jedi. Odpusti me tedaj, da se skrijem na polju do tretjega večera. 6Če me bo tvoj oče resno pogrešal, reci: ›David me je zelo prosil, da bi smel steči v svoje mesto Betlehem, kajti vsa rodbina ima tam letno klavno daritev.‹ 7Če poreče: ›Dobro,‹ pomeni to mir za tvojega hlapca. Če pa se vname njegov srd, vedi, da je sam pri sebi že sklenil zlo. 8Skaži milost svojemu hlapcu, saj si svojega hlapca pripeljal v Gospodovo zavezo s seboj! Če pa je krivda na meni, me usmrti ti! Zakaj bi me vodil k svojemu očetu?« 9Jonatan je rekel: »Nikakor ne! Zares, če zagotovo izvem, da je moj oče sklenil zlo, pa pridem k tebi, mar ti tega ne bom povedal?« 10David pa je rekel Jonatanu: »Kdo mi bo povedal, če ti tvoj oče trdo odgovori?« 11Jonatan je rekel Davidu: »Pojdi, greva na polje!« In sta šla na polje.
12Tedaj je Jonatan rekel Davidu: »Pri Gospodu, Izraelovem Bogu! Jutri v tem času ali tretji dan#Lat., aram. pojutrišnjem. preizkusim očeta. In glej, če bo dobro za Davida in potem ne pošljem k tebi in ti ne razodenem na uho, 13naj Gospod stori Jonatanu tako in tako doda …! Če pa bo moj oče imel za dobro, da spravi zlo nadte, bom to razodel tvojemu ušesu in te odpustil, da boš odšel v miru. Gospod naj bo s teboj, kakor je bil z mojim očetom. 14In če bom še živ, mi izkazuj Gospodovo milost! Če bom pa že mrtev, 15ne odtegni svoje milosti od moje hiše na veke, tudi takrat ne, ko bo Gospod do poslednjega iztrebil Davidove sovražnike z obličja zemlje!« 16Tako je Jonatan sklenil zavezo z Davidovo hišo: »… Gospod pa naj se maščuje nad Davidovimi sovražniki!« 17Jonatan je dal še Davidu priseči pri svoji ljubezni do njega, kajti ljubil ga je, kakor je ljubil svojo dušo.
18Potem mu je Jonatan rekel: »Jutri bo mlaj. Pogrešali te bodo, ker bo tvoje mesto prazno. 19Tretji dan se spústi mnogo niže in pojdi na kraj, kjer si se skrival na dan onega dogodka, ter sédi ob kamnu Ezel.#Hebr. nejasno. 20Jaz bom izstrelil tri puščice mimo njega, kakor da bi streljal v tarčo. 21In glej, poslal bom služabnika: ›Pojdi, poišči puščice!‹ Če porečem služabniku: ›Glej, puščice so ob tebi, vzemi jih,‹ tedaj pridi, kajti v miru boš in se ne bo nič zgodilo, kakor živi Gospod! 22Če pa porečem mladeniču: ›Glej, puščice so stran od tebe,‹ tedaj pojdi, kajti Gospod te pošilja proč! 23Za stvar, o kateri sva se dogovorila, jaz in ti, glej, je Gospod med menoj in teboj na veke.«
24David se je torej skril na polju. Ko je bil mlaj, je kralj sédel k mizi, da bi jedel. 25Kralj je sédel na svoj sedež kakor druge krati, na sedež ob zidu. Ko se je Jonatan vzdignil, je le Abnêr sedèl zraven Savla, Davida pa so pogrešali na njegovem mestu. 26Savel ni o tem nič govoril, kajti rekel si je: »Nekaj se mu je pripetilo; ni čist, gotovo ni čist.« 27Toda ko je bil naslednji, drugi dan po mlaju, so Davida spet pogrešili na njegovem mestu. Savel je rekel svojemu sinu Jonatanu: »Zakaj Jesejev sin ni prišel k mizi ne včeraj ne danes?« 28Jonatan je odgovoril Savlu: »David me je silno prosil, da bi smel v Betlehem. 29Rekel je: ›Odpusti me, prosim te, kajti družinsko klavno daritev imamo v mestu, in on, moj brat, mi je zapovedal. In zdaj, če sem našel milost v tvojih očeh, prosim, naj odidem, da vidim svoje brate.‹ Zato ni prišel h kraljevi mizi.« 30Tedaj se je vnel Savlov srd proti Jonatanu in mu je rekel: »Sin izprijene upornosti! Mar ne vem, da si si izvolil Jesejevega sina v svojo sramoto in v sramoto telesa svoje matere! 31Kajti vse dni, dokler bo Jesejev sin živel na zemlji, se ti in tvoje kraljestvo ne bosta utrdila. In zdaj, pošlji ponj in ga pripelji k meni, kajti umreti mora!« 32Jonatan je odgovoril svojemu očetu Savlu, rekel mu je: »Zakaj mora umreti? Kaj je storil?« 33Savel pa je zalučal sulico vanj, da bi ga zadel. Tedaj je Jonatan spoznal, da je njegov oče sklenil Davida usmrtiti. 34Jonatan se je srdito vzdignil od mize in drugi dan po mlaju ni nič jedel, kajti žaloval je zaradi Davida, ker ga je njegov oče zasramoval.
35Drugo jutro je šel Jonatan na polje, da bi se srečal z Davidom, in majhen deček je bil z njim. 36Rekel je svojemu dečku: »Teci, poišči puščice, ki jih izstrelim!« Medtem ko je deček tekel, je on izstrelil puščico, da ga je preletela. 37Ko je deček prišel do kraja, kjer je bila puščica, ki jo je Jonatan izstrelil, je Jonatan zaklical za dečkom. Rekel je: »Ali ni puščica stran od tebe?« 38Jonatan je še zaklical za dečkom: »Pohiti! Podvizaj se, ne stoj!« Jonatanov deček je pobral puščico in prišel k svojemu gospodu. 39Deček ni nič vedel, Jonatan in David pa sta vedela za stvar. 40Jonatan je dal svoje orožje dečku, ki je bil z njim, in mu rekel: »Pojdi, nesi ga v mesto!« 41Ko je deček odšel, se je David vzdignil izza kamna Ezela, padel z obrazom na zemljo in se trikrat priklonil. Potem sta drug drugega poljubila in drug nad drugim jokala, David posebno močno.#Gr. dokler ni bil izčrpan; hebr. nejasno. 42Jonatan je rekel Davidu: »Pojdi v miru, kakor sva si prisegla v Gospodovem imenu: Gospod naj bo med menoj in teboj in med mojim zarodom in tvojim zarodom na veke.«
Currently Selected:
1 Samuel 20: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
