1 Makabejci 7
7
Demetrij I. se polasti kraljestva
(2 Mkb 14,1–14)
1Leta 151#Tj. 161 pr. Kr. je Demetrij, Selevkov sin, pobegnil iz Rima, s peščico mož prišel v obmorsko mesto in tam zavladal. 2Ko se je namenil stopiti v kraljevsko palačo svojih očetov, je vojaštvo zgrabilo Antíoha in Lizija, da bi mu ju izročilo. 3Ko je izvedel za stvar, je rekel: »Nikar mi ne kažite njunih obrazov!« 4In vojaki so ju ubili in Demetrij je sédel na prestol svojega kraljestva.
5Tedaj je prišlo k njemu vse, kar je bilo brezvestnih#Db. nepostavnih. in brezbožnih ljudi v Izraelu. Vodil jih je Alkim, ki si je želel postati véliki duhovnik. 6Kralju so zatožili izraelske ljudi in rekli: »Juda je s svojimi brati vred pobil vse tvoje prijatelje in nas razkropil zunaj naše dežele. 7Pošlji torej moža, ki mu zaupaš, in ta naj si gre ogledat vse razdejanje, ki ga je Juda povzročil pri nas in v kraljevi deželi. Naj jih kaznuje, nje in vse njihove pomagače.«
Bakhíd in Alkim divjata po Judeji
8Kralj je izbral Bakhída, enega od kraljevih prijateljev. Ta je upravljal deželo onkraj reke, bil je mogočnik v kraljestvu in zvest kralju. 9Poslal ga je skupaj z brezbožnim Alkimom. Temu je podelil véliko duhovništvo in mu ukazal, naj se maščuje nad sinovi Izraela. 10Odrinila sta z veliko vojsko in prišla v Judejo. K Judu in njegovim bratom je odposlal sle z zvijačnimi mirovnimi predlogi. 11Izraelci pa jim niso nasedli, saj so videli, da so prišli z veliko vojsko.
12Vendar se je pri Alkimu in Bakhídu zbrala skupina pismoukov, da bi poiskala pravično rešitev. 13Med sinovi Izraela so bili prvi, ki so se potegovali za mir pri njih, hasidejci. 14Rekli so namreč: »Z vojaštvom je prišel duhovnik iz Aronovega rodu in ta nam ne bo prizadel krivice.« 15Alkim se je miroljubno pogovoril z njimi in jim s prisego zagotovil: »Ne vam ne vašim prijateljem ne bomo prizadeli nič hudega.« 16Verjeli so mu, on pa je dal prijeti med njimi šestdeset mož in jih v enem samem dnevu pobiti, v skladu s tem, kar je pisano:
17»Meso tvojih svetih in njih kri so razmetali okrog Jeruzalema
in ni ga bilo, ki bi jih pokopal.«
18Tedaj je strah in trepet pred njimi prevzel vse ljudstvo. Rekli so: »V teh ljudeh ni ne resnicoljubnosti#Db. resnice. ne pravičnosti, saj so prekršili dogovor in prisego, ki so jo dali.«
19Bakhíd je odrinil iz Jeruzalema in se utaboril v Bet Zajitu. Dal je prijeti mnoge izmed pribežnikov, ki so se mu pridružili, in tudi nekatere iz ljudstva, jih poklal in vrgel v velik vodnjak. 20Deželo je prepustil Alkimu in pustil ob njem vojsko, da bi mu bila v oporo, nato pa se je vrnil h kralju.
21Alkim se je trudil za to, da bi postal véliki duhovnik, 22in okrog njega so se zbrali vsi, ki so sejali zmedo med ljudstvom. Ti so zagospodarili nad Judovo deželo in povzročili mnogo hudega v Izraelu. 23Juda je videl vse gorje, ki so ga Alkim in njegovi privrženci prizadeli sinovom Izraela: bili so slabši od poganov. 24Na široko je obredel vse judovsko ozemlje, se maščeval nad odpadniki in jim onemogočil, da bi se gibali po deželi.
Kralj pošlje proti Judu Nikánorja
(2 Mkb 14,15–15,19)
25Ko pa je Alkim uvidel, da je Juda s svojimi privrženci postal močnejši, in spoznal, da se jim ne more upirati, se je vrnil h kralju in jih obsul s hudimi obtožbami. 26Tedaj je kralj poslal Nikánorja, enega svojih slavnih poveljnikov, ki je mrzil in sovražil Izraela, z ukazom, naj pokonča to ljudstvo. 27Nikánor je prišel z veliko vojsko v Jeruzalem in se po odposlancih obrnil na Juda in njegove brate z zvijačno miroljubnimi besedami: 28»Naj ne bo boja med mano in vami. Prišel bom z majhnim spremstvom, da si miroljubno pogledamo iz oči v oči.«
29Prišel je k Judu in spravljivo sta se pozdravila, toda sovražniki so bili pripravljeni, da Juda ugrabijo. 30Juda pa je sprevidel, da je Nikánor prišel k njemu s slabimi nameni. Ustrašil se ga je in odklonil srečanje. 31Ko je Nikánor spoznal, da je bila njegova namera razkrita, je šel, da se pomeri z Judom na bojišču pri Kafarsalámi. 32Na Nikánorjevi strani je padlo približno petsto mož, drugi pa so se zatekli v Davidovo mesto.
33Po teh dogodkih se je Nikánor povzpel na Sionsko goro. Iz svetišča je stopilo nekaj duhovnikov in ljudskih starešin, da bi ga miroljubno pozdravili in mu pokazali žgalno daritev, ki so jo darovali za kralja. 34On pa se jim je rogal, jih zasmehoval in zasramoval#Db. oskrunil. ter govoril, poln objestnosti. 35Besno je prisegel, rekoč: »Če tokrat Juda s svojo vojsko ne bo izročen v moje roke, bom, ko se srečno vrnem, zažgal tole hišo.« In odšel je, poln besa. 36Duhovniki so se vrnili v svetišče, obstali pred oltarjem in templjem, zajokali in rekli:
37»Ti si izbral to hišo, da bi se nadnjo klicalo tvoje ime,
da bi bila hiša molitve in priprošnje tvojemu ljudstvu.
38Maščuj se nad tem človekom in njegovo vojsko!
Naj popadajo pod mečem!
Spomni se njihovega preklinjanja
in ne daj, da bi še naprej živeli.«
Nikánorjev poraz in smrt
(2 Mkb 15,20–37)
39Nikánor je odšel iz Jeruzalema in si postavil taborišče v Bet Horónu. Tam se mu je pridružila vojska iz Sirije. 40Juda pa se je s tri tisoč možmi utaboril pri Hadáši. Tedaj je molil takole: 41»Takrat, ko so kraljevi odposlanci preklinjali, je nastopil tvoj angel in pobil sto petinosemdeset tisoč njihovih. 42Na enak način danes pomendraj pred nami tole vojsko, drugi pa naj vedo, da je grdo govoril o tvojem svetišču. Sodi mu po njegovi hudobiji!«
43Na trinajsti dan meseca adárja sta se vojski spopadli, Nikánorjeva vojska je bila poražena in on je prvi padel v boju. 44Ko pa so njegovi vojaki videli, da je padel, so odvrgli orožje in se spustili v beg. 45Izraelci so jih zasledovali en dan hoda od Hadáše vse tja do Gezerja in za njimi dajali znamenja s trobentami. 46Iz vseh judovskih vasi naokrog so se zgrinjali ljudje, jih obkoljevali in se spravljali nadnje.#Db. in ti so se k onim obračali. Vsi so padli pod mečem in niti eden od njih ni preživel. 47Odvzeli so jim opremo in plen. Nikánorju pa so odsekali glavo in desno roko, ki jo je objestno iztegoval. Oboje so odnesli in obesili v bližini Jeruzalema. 48Ljudi je prevzelo izredno veselje in tisti dan so imeli za dan velike radosti. 49Sklenili so praznovati tisti dan vsako leto trinajstega adárja. 50In judovska dežela se je za kratek čas oddahnila.
Currently Selected:
1 Makabejci 7: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!