1 Makabejci 5
5
Juda se bojuje s sosednjimi narodi
(2 Mkb 10,14–33)
1Ko so okoliški narodi izvedeli, da je bil sezidan oltar in posvečen tempelj, kakor je bilo prej, so se silno razjezili. 2Sklenili so uničiti Jakobov rod, ki je živel v njihovi sredi. Med ljudstvom so začeli pobijati in pokončevati. 3Tedaj pa je Juda nastopil z vojsko proti Ezavovim sinovom v Idumeji, in sicer v Akrabaténi, ker so vznemirjali Izraela. Prizadel jim je hud poraz, jih ponižal in se polastil njihovega plena. 4Nato se je spomnil hudobije Beónovcev,#Db. Bajanovih sinov. ki so bili ljudstvu v past in spotiko, saj so mu postavljali zasede ob poteh. 5Potisnil#Db. Zaklenil, Zaprl. jih je v njihove stolpe, se utaboril nasproti njim, jih popolnoma#Db. z zakletvijo. uničil in sežgal njihove stolpe skupaj z vsemi, ki so bili v njih. 6Nato je nastopil#Db. prestopil mejo. proti Amónovim sinovom. Tam je naletel na močno bojno silo in na številno ljudstvo. Poveljeval jim je Timótej. 7Z njimi se je zapletel v številne spopade, jih gnal pred sabo in potolkel. 8Zavzel je Jazêr in pripadajoče vasi ter se vrnil v Judejo.
Osvoboditev galilejskih Judov
9Pogani, ki so živeli v Gileádu, so se združili proti Izraelcem, ki so živeli na njihovem ozemlju, da bi jih uničili. Ti pa so se zatekli v trdnjavo Dátemo 10in poslali Judu in njegovim bratom pisanje, v katerem je bilo rečeno: »Okoliški pogani so se združili proti nam, da bi nas uničili. 11Pripravljajo se, da nastopijo in zavzamejo trdnjavo, v katero smo se zatekli. Njihovo vojsko vodi Timótej. 12Pridi torej in nas reši iz njihovih rok, kajti mnogi med nami so že padli. 13Vsi naši bratje, ki so bili v Tubíjevi deželi, so bili pobiti. V sužnost so odvlekli njihove žene in otroke ter zaplenili njihovo imetje. Tam so pomorili okrog tisoč ljudi.«
14Niso še nehali brati to pismo, ko so, glej, prišli drugi odposlanci iz Galileje. Obleko so imeli raztrgano in njihovo sporočilo je bilo: 15»Proti nam so se združili ljudje iz Ptolemáide, Tira in Sidóna z vso pogansko Galilejo vred, da bi nas iztrebili.« 16Ko je Juda skupaj z ljudstvom slišal te besede, so sklicali veliko zborovanje, da bi se posvetovali o tem, kaj storiti za brate, ki so v stiski in pod navalom sovražnikov. 17Tedaj je Juda rekel svojemu bratu Simonu: »Izberi si može, pojdi in reši svoje brate, ki so v Galileji, jaz pa pojdem z bratom Jonatanom v Gileád.« 18V Judeji je skupaj z ostankom vojske pustil Zaharijevega sina Jožefa in ljudskega voditelja Azarjája, da bi varovala deželo.#Dodano. 19Takole jima je ukazal: »Poveljujta temu ljudstvu in se ne zapletajta v boje s pogani, dokler se ne vrnemo.« 20Simonu je bilo dodeljenih tri tisoč mož, da bi nastopil v Galileji, Judu pa osem tisoč mož, da bi šel v Gileád.
21Simon je torej šel v Galilejo, se zapletel v mnoge spopade s pogani in jih gladko porazil. 22Gnal jih je tja do vrat Ptolemáide in tam je od poganov padlo približno tri tisoč mož. Pobral je tudi njihovo opravo. 23S sabo je vzel Jude, ki so živeli v Galileji in Árbati, skupaj z njihovimi ženami in otroki ter vsem, kar so imeli, in jih v velikem veselju pripeljal v Judejo.
Juda zavzame več gileádskih mest
(2 Mkb 12,10–25)
24Juda Makabejec in njegov brat Jonatan pa sta prekoračila Jordan in nastopila tridnevno pot po puščavi. 25Naletela sta na Nabatejce, ki so se jima miroljubno približali in povedali vse, kar se je pripetilo njunim bratom v Gileádu. 26Povedali so tudi, da mnoge izmed njih oblegajo v Bosóri, Bosorju, Alémi, Kaspínu, Makédu in Karnájimu, ki so vsa utrjena in velika mesta. 27In da so obleganci tudi v drugih mestih Gileáda in da se njihovi sovražniki pripravljajo, da bi jutri te trdnjave napadli, jih zavzeli in v enem dnevu pobili vse, ki so v njih.
28Juda se je s svojo vojsko nemudoma usmeril čez puščavo proti Bosóri. Zavzel je mesto, z ostrino meča pobil vse moške, pobral ves njihov plen in zažgal mesto z ognjem. 29Ponoči je odrinil od tam in dospeli so v bližino trdnjave. 30Ko se je naredil dan, so vzdignili oči in glej, velika, brezštevilna množica je postavljala lestve in oblegovalne naprave, da bi zavzela trdnjavo. Že je prišlo do boja. 31Ko je Juda videl, da se je vnela bitka in da se hrup v mestu vzdiguje do neba od trobentanja in velikega vpitja, 32je rekel možem svoje vojske: »Bojujte se danes za naše brate!« 33Vojsko je v treh oddelkih popeljal sovražniku za hrbet. Zatrobili so na trobente in zavpili v molitvi. 34Ko je Timótejeva vojska spoznala, da je to Makabejec, je pobegnila izpred njegovega obličja. Prizadel jim je hud poraz in tisti dan je padlo okrog osem tisoč ljudi.
35Nato se je usmeril proti Alémi, jo napadel in zavzel. Pobil je vse moške, ki so bili v njej, jo oplenil in zažgal. 36Od tam je odšel, da je osvojil Kaspín, Makéd, Bosor in druga mesta v Gileádu.
37Po teh dogodkih je Timótej zbral drugo vojsko in se utaboril nasproti Rafónu onkraj potoka. 38Juda je poslal k taboru oglednike in ti so mu sporočili: »Okrog Timóteja so zbrani vsi narodi, ki živijo okrog nas, tako da je to zelo velika vojska. 39Njim v pomoč so bili najeti tudi Arabci. Ti zdaj taborijo onkraj potoka, pripravljeni, da planejo v boj proti tebi.« Juda je krenil proti njim.
40In ko se je s svojo vojsko bližal potoku, je Timótej rekel poveljnikom svoje vojske: »Če bo prvi prekoračil potok, ne bomo mogli zdržati pred njim, gotovo nas bo premagal. 41Če pa ga bo prevzel strah in se bo utaboril onkraj reke, jo bomo prekoračili do njega in ga premagali.« 42Ko se je Juda približal potoku, je razpostavil po njegovem bregu ljudske pisarje#Tj. častnike. in jim dal naslednji ukaz: »Nikomur ne pustite, da bi ostal v taborišču, ampak naj gredo vsi v boj.« 43In se je prvi pognal čez proti sovražnikom in vse ljudstvo za njim. Vsi pogani so bili potolčeni pred njegovimi očmi, odvrgli so orožje in pobegnili proti svetišču v Karnájimu. 44Judovi možje so zavzeli mesto in zažgali svetišče z ognjem skupaj z vsemi, ki so bili v njem. Karnájim je bil podjarmljen in odtlej ni bilo več mogoče zdržati pred Judovim obličjem.
Vrnitev v Jeruzalem
(2 Mkb 12,26–31)
45Ta je zbral vse Izraelce, kar jih je bilo v Gileádu, od majhnih do velikih, skupaj z njihovimi ženami, otroki in imetjem. Ta velika množica se je napotila proti Judovi deželi. 46Dospeli so do Efróna, velikega in utrjenega mesta na njihovi poti. Ni se mu bilo mogoče ogniti ne po desni ne po levi, ampak je bilo treba iti skozenj. 47Prebivalci mesta pa so jim odrekli prehod in zadelali vrata s kamenjem.
48Juda jim je poslal tole miroljubno sporočilo: »Šli bomo čez vaše ozemlje, da pridemo v svojo deželo. Nihče vam ne bo storil nič žalega. Šli bomo peš, in to bo vse.« Toda niso mu hoteli odpreti. 49Tedaj je Juda dal razglasiti vojski, naj vsakdo ostane na kraju, kjer je bil. 50Bojevniki so se utaborili in ves dan in vso noč napadali mesto, dokler jim ni padlo#Db. ni bilo izročeno. v roke. 51Vse moške je Juda dal pobiti z ostrino meča, do kraja razdejal mesto, pobral njegov plen in šel skozi mesto čez trupla ubitih.
52Nato so prekoračili Jordan v smeri velike ravnine nasproti Bet Šeánu. 53Juda je zbiral tiste, ki so zaostajali, ter spodbujal ljudstvo, in sicer vso pot, dokler ni prišel v Judovo deželo. 54V velikem veselju so se povzpeli na Sionsko goro in darovali žgalne daritve, ker so se mirno vrnili, ne da bi kateri izmed njih padel.
Jožef in Azarjá poražena
55V tistih dneh, ko sta bila Juda in Jonatan v deželi Gileád, njun#Db. njegov. brat Simon pa v Galileji nasproti Ptolemáidi, 56sta Jožef, Zaharijev sin, in Azarjá, poveljnika vojske, izvedela za junaštva in boje, s katerimi so se izkazali, 57in rekla: »Proslaviva si tudi midva ime in pojdiva se bojevat s pogani, ki so okrog nas.« 58Ukazala sta četam, ki so bile pod njima, in odrinila proti Jámniji. 59Górgija je šel s svojimi možmi iz mesta, da bi se spopadel z njima. 60Jožefa in Azarjája je pognal v beg in ju zasledoval do meja Judeje. Od izraelskega ljudstva je tisti dan padlo približno dva tisoč mož. 61Ljudstvo je pretrpelo hud poraz, ker nista poslušala Juda in njegovih bratov, ampak sta si domišljala, da se bosta proslavila. 62Toda ta dva pač nista bila iz rodu tistih mož, katerih roki je bila dana rešitev Izraela.
Juda v deželi Idumejcev in Filistejcev
63Hrabri Juda se je s svojimi brati zelo proslavil v očeh vsega Izraela in vseh narodov, kjer so slišali njihovo ime.#Tj. za njihov sloves. 64Ljudje so se zgrinjali okrog njih, da bi jim čestitali. 65Juda pa je s svojimi brati odrinil na pohod proti Ezavovim sinovom v deželi, ki gleda proti jugu. Udaril je po Hebrónu in po vaseh v njegovi okolici, razdejal njegove utrdbe in požgal stolpe v njegovem obzidju. 66Nato je odrinil v deželo tujerodcev in šel skozi Maréšo.#Tako starolat.; gr., lat. Samarijo. 67Tisti dan so v boju padli nekateri duhovniki, ki so se hoteli junačiti in so šli v boj nepremišljeno. 68Potem se je Juda obrnil proti Ašdódu, v deželi tujerodcev, razdejal njihove oltarje, sežgal izrezljane podobe njihovih bogov, oplenil njihova mesta in se vrnil v Judovo deželo.
Currently Selected:
1 Makabejci 5: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!