1 Makabejci 3
3
Juda doseže prvi zmagi
(2 Mkb 8,1–7)
1Na njegovo mesto je stopil njegov sin Juda, imenovan Makabejec. 2Vsi njegovi bratje in vsi, ki so se pridružili svojemu očetu, so mu pomagali in navdušeno bíli boj za Izraela.
3On je razširil slavo svojega naroda.
Nadel si je oklep kakor velikan;
opasal si je bojno orožje in se vrgel v boj,
s svojim mečem je ubranil tabor.
4V svojih dejanjih je bil kakor lev,
kakor levič, ki rjove po plenu.
5Zasledoval je brezbožneže#Db. nepostavneže; podobno v v. 6. in jih vlekel na plan
ter z ognjem pokončeval vznemirjevalce svojega naroda.
6Iz strahu pred njim je brezbožnežem upadel pogum
in vsi, ki so delali krivico,#Db. nepostavnost. so se zmedli.
Njegova roka je srečno izpeljala osvoboditev.
7Zagrenil je življenje mnogim kraljem
in s svojimi dejanji razveselil Jakoba.
Njegov spomin bo blagoslov na veke.
8Šel je skozi Judova mesta,
iztrebil brezbožnike
in odvrnil jezo od Izraela.
9Njegovo ime je odjeknilo do kraja zemlje
in zbral je tiste, ki so bili izgubljeni.
10Tedaj je Apolonij zbral nevernike#Db. pogane, narode; podobno v v. 45.52.58. in veliko vojsko iz Samarije, da bi se bojeval proti Izraelu. 11Juda je izvedel za to, šel mu je nasproti, ga potolkel in ubil. Mnogi so bili smrtno ranjeni, drugi so se razbežali. 12Judje so jim vzeli bojno opravo#Mnogi rkp. (bojni) plen. in Juda se je polastil Apolonijevega meča. Z njim se je potem bojeval, dokler je živel.
13Seron, poveljnik vojske v Siriji, je izvedel, da je Juda zbral okrog sebe večjo skupino#Db. skupino in zbor/občestvo. zvestih, ki so bili pripravljeni, da gredo v boj. 14Rekel si je: »Pridobil si bom ime in se proslavil v kraljestvu. Bojeval se bom proti Judu in njegovim privržencem, ki prezirajo kraljev ukaz.« 15Odrinil je in z njim je šla na pot močna vojska brezbožnežev, da bi mu bila v pomoč, ko se bo maščeval nad sinovi Izraela.
16Približal se je klancu pri Bet Horónu in Juda mu je šel nasproti s peščico mož. 17Ko pa so ti zagledali vojsko, ki jim je prihajala nasproti, so rekli Judu: »Kako se bomo mogli mi, ki nas je samo peščica, bojevati proti tako veliki in močni množici? Poleg tega smo izčrpani, saj danes nismo zaužili ničesar.« 18Juda pa je rekel: »Zlahka se zgodi, da množica klecne pred peščico, in nebu je vseeno, ali reši z množico ali s peščico. 19Zakaj zmaga v boju ni odvisna od velikosti vojske, ampak od moči, ki pride z neba.#Db. ampak je moč z neba. 20Tile prihajajo nad nas polni objestnosti in brezbožnosti,#Db. nepostavnosti. da bi pokončali nas, naše žene in naše otroke ter nas izropali. 21Toda mi se bomo bojevali za svoje življenje in svoje postave 22in Gospod#Db. on. sam jih bo zdrobil pred našimi očmi. Zato ne imejte strahu pred njimi!«
23Komaj je nehal govoriti, je hitro planil nadnje in Seron in njegova vojska sta bila pomendrana pred njegovimi očmi. 24In zasledovali so jih po Bet Horónskem klancu do ravnine. Od onih je padlo približno osemsto mož, drugi pa so pobegnili v deželo Filistejcev. 25Tedaj je nastal strah pred Judom in njegovimi brati in okoliške narode je prevzela groza. 26Njegovo ime je prišlo do kralja in ljudstva so govorila o Judovih bojih.
Antíohovo ravnanje
27Ko je kralj Antíoh slišal te govorice, se je silno razsrdil. Razposlal je sle in zbral vse sile svojega kraljestva, zelo mogočno vojsko. 28Odprl je svojo zakladnico, razdelil vojakom enoletno plačo in jim zapovedal, naj bodo pripravljeni na vsako morebitnost. 29Tedaj je opazil, da je v državni blagajni zmanjkalo denarja in da dežela prinaša le malo davkov, to pa zaradi sporov in nesreč, ki jih je povzročil deželi s tem, da je odpravil zakone, ki so bili v veljavi od najstarejših časov. 30Zbal se je, da ne bo imel, kakor je imel svojčas, dovolj za izdatke in darove, ki jih je prej velikopotezno delil, pri čemer je prekašal kralje, ki so bili pred njim. 31Dušo mu je zajela tesnoba in sklenil je oditi v Perzijo, da bi pobral v tistih deželah davke in tako zbral veliko denarja.
32Upravljanje kraljevskih poslov od reke Evfrata do mejá Egipta je prepustil Liziju, ki je bil zelo ugleden mož in kraljevske krvi. 33Njemu je tudi prepustil v vzgojo svojega sina Antíoha, dokler se ne bi vrnil. 34Izročil mu je polovico vojske in slone ter mu dal navodila o vsem, kar je nameraval. Kar je zadevalo prebivalce Judeje in Jeruzalema, 35je ukazal poslati nadnje vojsko, da bi strl in uničil moč Izraela in kar je ostalo od Jeruzalema ter izbrisal s kraja spomin nanje. 36Na vsem njihovem ozemlju naj bi naselil tujce in z žrebom razdelil njihovo deželo. 37Kralj pa je vzel polovico vojske, ki je še ostajala, in leta 147#Tj. 165 pr. Kr. odrinil iz Antiohije, prestolnice svojega kraljestva. Prekoračil je reko Evfrat in šel skozi gornje dežele.
Priprave na bitko
(2 Mkb 8,8–20)
38Lizija je izbral Doriménovega sina Ptolemeja, Nikánorja in Górgija, zelo vplivne može izmed kraljevih prijateljev. 39Z njimi je poslal štirideset tisoč mož in sedem tisoč konjenikov, da bi šli v judovsko deželo in jo opustošili, kakor se je glasil kraljev ukaz. 40Odrinili so z vso svojo vojsko, prišli tja in se utaborili na ravnini blizu Emavsa. 41Ko so tamkajšnji trgovci slišali o njih, so vzeli na kupe srebra in zlata in zraven še verig#Tako sir.; mnogi gr. rkp., lat. hlapce. ter prišli v taborišče, da bi odkupili Izraelove sinove za sužnje. Pridružile so se jim čete iz Sirije in iz dežele tujerodcev.
42Juda in njegovi bratje so videli, da je postal položaj skrajno nevaren#Db. da se je zlo namnožilo. in da sovražne sile že taborijo na njihovem ozemlju. Izvedeli so tudi za ukaz, ki ga je dal kralj, za popolno uničenje ljudstva. 43Tedaj so rekli drug drugemu: »Vzdignimo naš narod iz ruševin in bojujmo se za naše ljudstvo in za sveti kraj.«#Tj. tempelj. 44Sklicana je bila skupnost, da bi se pripravili na boj, da bi molili ter prosili za milost in usmiljenje.
45Jeruzalem je bil neobljuden kakor puščava,
nobeden od njegovih sinov ni prihajal ne odhajal.
Svetišče je bilo pomendrano,
tujci so taborili v njegovi trdnjavi,
postala je bivališče za nevernike.
Veselje je izginilo iz Jakoba
in onemeli sta piščal in harfa.
46Zbrali so se in prišli v Micpo, kraj nasproti Jeruzalemu: zakaj Micpa je bila že prej kraj molitve za Izraela. 47Tisti dan so se postili, se oblekli v raševino, si potresli glave s pepelom in si pretrgali oblačila. 48Odvili so zvitek postave, da bi v njej našli to, za kar so pogani spraševali podobe svojih malikov. 49Prinesli so duhovniška oblačila, prve sadeže in desetine ter zbrali nazirce, ki so izpolnili svoj čas. 50Z močnim glasom so zavpili proti nebu, rekoč:
»Kaj naj naredimo s temi ljudmi
in kam naj jih odpeljemo?
51Tvoj sveti kraj je pomendran in oskrunjen,
tvoji duhovniki so pogreznjeni v žalost in ponižanje.
52In glej, neverniki so se združili zoper nas, da bi nas uničili.
Ti veš, kaj snujejo zoper nas.
53Le kako bomo mogli zdržati pred njimi,
če nam ne priskočiš na pomoč?«
54Pri tem so zatrobili s trobentami in zavpili z močnim glasom. 55Nato je Juda postavil poveljnike ljudstva, poveljnike tisočnij, stotnij, petdesetnij in desetnij. 56Tistim pa, ki so zidali hišo, se ženili in sadili vinograd, ter bojazljivcem je rekel, naj se vsak vrne na svoj dom, kakor je določala postava. 57Nato je vojska odrinila in se utaborila južno od Emavsa.
58In Juda je rekel: »Nadenite si orožje in bodite junaki! Bodite pripravljeni, da se jutri zarana spopadete s temi neverniki, ki so se zbrali zoper nas, da bi uničili nas in naš sveti kraj. 59Zakaj za nas je boljše, da umremo v boju, kakor da gledamo nesrečo, ki se zgrinja nad naš narod in nad naše svetišče. 60Sicer pa, kakor hoče nebo, tako se bo zgodilo.«
Currently Selected:
1 Makabejci 3: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!